čas je res neusmiljen, komsomolka Vesna. Lep spomin pa je lahko tudi varljiv, že naziv lobist pomeni , da deluje v ozadju (ne javno), Imelda pa kljub izdatni podpori kolegov iz 80-tih ni zgodba o uspehu.
Zanimiva je morda tudi zgodba za komsomolskim omizjem..

tvoj gospodar Golobić je v vojni z Lukšićem, zato si čutil potrebo fotko takoj objaviti, da boste s kakšno manipulacijo usekali po Lukšiću, potem ko je blokiral Golobićevega Šoltesa za ministra za zdravje, njeeee OCVIRĆIĆU????
Janša: Če vas zanima kariera Šoltesa, vprašajte Golobića!

Golobićev potrčko je dostavil dokazni material Golobićevemu rdečemu glasilu... vojna za energijo med oranžno rdečimi, kriv je Janša....

Zakaj potem paparazzo slikanje in javna objava, če gre zgolj za dva človeka na javnem prostoru, ki nimata kaj skrivat...?

se bom kar sam javil. res je, da sem imel pogodbo z HSEjem. Pogodba je potekla od nastopu novega direktorja in ni bilo razloga za prekinitev.
posel, ki ga opravljan je stvar zaupanja med ljudmi in res ne vem zakaj bi moral novi direktor delati z mano.
sedaj pa maščevanje: človeka se srečata na javnem prostoru, ker menita, da je tako prav in kaj veliko ni za skrivat in jaz se maščujem s fotografiranjem? res inteligenten sklep. Pozdrav, Mojmir

fotografiranca sta bojda paberkovala kako bi zamrznjeno odmrznjenega neodstopljenca inštalirala za "šefa" vlade - za začetek vlade v senci z domicilom na pingvinlandiji.

Na poti h kolektivnemu intelektualnemu samomoru
Kolektivni intelektualni samomor se danes kaže zlasti kot brezbrižnost za realno dogajanje in kot pretirano zanimanje za pravljice, mite, mnenja in zgodbe, ki se prilegajo ideološkim principom neoliberalnega kapitalizma. Zlasti politiki, za njimi pa strumno ekonomisti, menedžerji, bankirji, tajkuni, pisatelji in drugi ljubitelji kapitala, kažejo resen interes za intelektualni samomor. Ljudje naj ne razmišljajo, ampak …
http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/1455-na-poti-h-kolektivnemu-intelektualnemu-samomoru

Čas neusmiljeno teče, to pravim zato, ker se Ocvirka spominjam kot baby face "komsomolca" iz časov Mladinein slovenske pomladi. Ko danes pogledam njegovo podobo, letim pred ogledalo in žalostno ugotovim, da se tudi zame čas ni ustavil. No, ostal mi je v lepem spominu, ker ni šel po poti nekaterih kolegov iz konca osemdesetih, ki so pomagali zavoziti našo državo v blato, kjer še danes tičimo.