objavi na
pozareport.si

forum

Požareport

Sreda, 23. oktober 2019 ob 06:29

Ministrica Aleksandra Pivec pokasirala denar za delo, ki ga - kot kaže - ni bilo?! Poglejte zneske in seznam vpletenih.
Lovke: od Klavdije Perger, prej Markež, padle šolske ministrice z lažnim magisterijem, do Boštjana Brumna, znanega iz afer mariborske univerze, do odvetniške pisarne, kjer dela Cerarjeva najnovejša partnerica Mojca Stropnik, ni da ni ...
Bojan Požar

Odpri galerijo

Ministrica Aleksandra Pivec naj bi več kot 35 tisoč evrov, kar znese približno 70 odstotkov njene letne ministrske plače, prejela brez opravljene pisne študije, samo na podlagi ustnih svetovanj. (foto: STA)

Pred nami je še ne povsem razkrita zgodba o famoznem projektu SRIPT ali "Strateško razvojnem inovacijskem partnertvu trajnostni turizem SRIPT," ki se je začel 16. oktobra 2016, s posebnim razpisom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Pod krinko velikih besed o pomenu turizma za Slovenijo (čemur sicer ne gre oporekati), zavitih - kot se boste lahko sami prepričali - v kup neverjetne birokratske latovščine, skozi katero se je skorajda nemogoče povsem prebiti, pa žal gre tudi za črpanje proračunskega denarja in požrešno polnjene zasebnih žepov izbranih posameznikov na račun davkoplačevalcev, in med njimi najdemo tudi nekaj takšnih, ki jih že predobro poznamo iz nekih drugih zloglasnih afer. Poglejmo doslej znane podrobnosti:

- Nosilec projekta je Turistično gostinska zbornica Slovenije ali TGZS

DANES PERGER - PREJ MARKEŽ, TODA VEDNO KLAVDIJA

- Koordinator projekta ali "glavna" pri SRIPT-u je Klavdija Perger, sicer direktorica TGZS, širši javnosti pa znana kot Klavdija Markež, nekdanja poslanka SMC ter kratkotrajna ministrica za izobraževanje, znanost in šport v času Cerarjeve vlade, ki je bila orisiljena odstopiti zaradi razkritja preplonkanega magisterija.

Danes Klavdija Perger, prej pa Klavdija Markež, kot ministrica Cerarjeve vlade. Danes Klavdija Perger, prej pa Klavdija Markež, kot ministrica Cerarjeve vlade.

- Tudi Klavdija Perger naj bi bila - znotraj projekta SRIPT - vpletena v sumljivo (fiktivno) obračunavanje potnih stroškov, kar pa še preverjamo.

- Projekt SRIPT bi se moral odvijati v več različnih fazah, za prvo in drugo fazo pa je bilo doslej prijavljenih 624.984 evrov "upravičenih stroškov", za kar jim je ministrstvo za gospodarstvo doslej izplačalo (v obliki sofinanciranja) 302.202 evrov.

- Toda junija letos je ministrstvo za gospodarstvo, citiramo, "zaznalo potencialni obstoj nepravilnosti v zvezi z operacijo SRIPT, ki jo izvaja upravičenec TGZS, izvedlo preverjanje na kraju samem in upravičenca nato zaprosilo za dodatna pojasnila". No, ta "interna preiskava" še vedno traja, zato preostali del denarja, kot izhaja iz uradnih pojasnil tega ministrstva, še ni bilo izplačan.

BATAGELJ POBEGNIL

- Po naših neuradnih informacijah tudi znotraj TGZS poteka revizija projekta SRIPT, in zaradi tega, tako potem, ko so se začele težave, je že odstopil podpredsednik (upravnega odbora) TGZS Marjan Batagelj, sicer znani poslovnež iz Postojne. Eni na TGZS pravijo, da je Batagelj "pobegnil".

SEZNAM!

- Seznam največjih zaslužkarjev projekta SRIPT je naslednji:

Boštjan Brumen (77.682,72 Eur),
Maja Uran Maravič (66.392,50 Eur),
Aleksandra Pivec (35.609,09 Eur),
Ljubica Kneževič Cvelbar (15.487,41 Eur),
Emil Juvan (8.433,48 Eur),
Suzana Pavlin (2.165,72 Eur),
Ksenija Dvorščak (2.165,72 Eur),
Vasja Čretnik (2.165,72 Eur),
Tatjana Juriševič (2.165,72 Eur),
Jana Apih (1.586,02 Eur) ...

... pri čemer pa smo pri dosedanjem preverjanju opravljenih del znotraj projekta SRIPT ugotovili, da nekateri od omenjenih niso napisali prav nobene študije, ampak proračunskih denar pokasirali predvsem ali izključno na podlagi tako imenovanih "ustnih svetovanj".

MINISTRICI V ŽEP - 35 TISOČ EVROV, KAZ ZNESE DODATNIH 70 ODSTOTKOV CELOLETNE PLAČE

- Pri tem izpostavljamo zlasti Aleksandro Pivec, aktualno ministrico za kmetijstvo, prehtrano in gozdarstvo iz stranke DeSUS, ki je - doslej - iz projekta SRIPT prejela dobrih 35 tisoč evrov (bruto), kar znese okoli 70 odstotkov njene celoletne ministrske plače, pri čemer naj bi ministrica ta denar pokasila brez kakršnekoli napisane ter pisno oddane študije, ampak na podlagi ustnega svetovanja. Zadnjo tranšo denarja naj bi Pivčeva sicer dobila 11. decembra 2018.

ZAKONCA BRUMEN IN LOVKE MIRA CERARJA

- Potem ko smo začeli novinarsko preiskovati sporni projekt SRIPT, se je po naših informacijah vključila odvetniška pisarna Brumen iz Maribora, ki jo vodi Nina Brumen, v tej pisarni pa je zaposlena tudi Mojca Stropnik, najnovejša zasebna partnerica Mira Cerarja, ministra za zunanje zadeve ter bivšega predsednika vlade in SMC. Brumnova naj bi za Klavdijo Perger pripravljala pravno mnenje, oziroma pojasnilo, zakaj so ministrici Aleksandri Pivec nakazali denar samo za ustno svetovanje. Da to počne ravno Nina Brumen, pa spet ni nobeno naključje. Njen mož je namreč nihče drug kot Boštjan Brumen, ki ga najdemo na vrhu prej zapisanega seznama največjih zaslužkarjev projekta SRIPT in tudi on naj bi denar (več kot 77 tisoč evrov) dobil brez kakšne večje pisne študije. Boštjan Brumen je sicer razvpit kot nekdanji tajnik Univerze Maribor in "turistični dekan iz Brežic" ter znan po sojenju zaradi ponareditve poslovnih listin, težkih 300 tisoč evrov:

Vir: Politikis Vir: Politikis

- Po dosedanjih preverjanjih in dostopnih informacijah sta, vsaj kar zadeva pisne študije, svoje delo znotraj projekta SRIPT, korektno opravili Ljubica Kneževič Cvelbar in Rebeka Koncilja, obe iz ljubljanske Ekonomske fakultete.

MINISTRICA BREZ DOKAZIL ZA OPRAVLJENO DELO

- V nadaljevanju članka objavljamo vsa uradna pojasnila Klavdije Perger (TGZS), ministrstva za gospodarstvo (od koder smo sicer dobili dve verziji odgovorov, vendar na njihovo željo objavljamo zgolj zadnjo verzijo), Ekonomske fakultete in Aleksander Pivec. Pri slednji sicer dokumentirano opozarjamo, da so se v njenem kabinetu odgovorom naša pisna vprašanja izmikali cel dan, in prejeli smo jih šele potem, ko se je - po naši napovedi današnje teme sinoči na twitterju - precej panično odzvala ministrica Pivčeva. Na twitterju se je namreč takoj zatekla k teorijem zarote in zapisala, da je kakor "tarča nekoga, komur postajam osebno ali profesionalno moteča", pri tem pa cel dan ni našla časa za odgovore ali pojasnila na naša vprašanja. Po krajši polemiki na twitterju smo jih potem dobili šele ob 21. uri, glede teh njenih pojasnil pa si lahko mnenje ustvarite sami. Iz pojasnil sicer neodvoumno izhaja, da ministrica nima prav nobenih dokazil za opravljeno delo!

SRIPT. Aleksandra Pivec - delo ministrice na projektu SRIPT.pdf

SRIPT. 2. odgovor MGRT.pdf

SRIPT. Pojasnilo Klavdije Perger TGZS.pdf

SRIPT. Pojasnilo Ekonomske fakultete.pdf

Ob tem ponavljamo še enkrat: ministrica Aleksandra Pivec naj bi proračunski denar, več kot 35 tisoč evrov, prejela brez opravljene pisne študije, samo na podlagi ustnih svetovanj. Ker je delo na tem projektu začela že kot državna sekretarka v Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu (leta 2017 - v času vlade Mira Cerarja), še preverjamo, ali je - za to dodatno delo - imela ustrezno dovoljenje komisije za preprečevanje korupcije.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Klavdija Markež Aleksandra Pivec desus miro cerar SMC mojca stropnik Boštjan Brumen Nina Brumen ekonomska fakulteta marjan batagelj TGZS ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolog

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Jaka Klopčič

2019-11-19 09:17:31


Toksične CHf kredite so v Sloveniji prve tržile avstrijske banke, in jih tudi daleč največ prodale. Daleč največ Arharjva Unicredit banka, In to po tem, ko je avstrijski regulator od njih zahteval dosledno upoštevanje predpisov, ki so veljali v Avstriji, zaradi česar je bila prodaja tega strupa praktično onemogočena. V Sloveniji so te banke harale po dolgem in počez in v kreditno suženjstvo spravile 20.000 slovenskih družin. Lepo bo opazovati zbegane obraze še bolj zbeganih sodržavljanov, ko bo sodišče EU dosodilo v prid ogoljufanih kreditojemalcev. Kar se pa tiče, pametnjakovičev, ki se zadaj jokajo - ali po domače ŠPEKULANTOV pa menim, da je bil to dobro premišljen spin in pritisk bank na usmerjanje javnega mnenja. Prvi je ogojufane kreditojemalce tako poimenoval France Arhar, ki je bil takrat predsednik Združenja bank Slovenije, pred tem Unicredit banke in še prej guverner Banke Slovenije. Preko Unicredit banke je prav on pripeljal švicarske kredite v Slovenijo. Ob čemer je zanimivo, da je že leta 2006 v letno poročilo zapisal, da se stranke ne zavedajo tveganj, ki jih prinašajo krediti z valutno klavzulo, in da bi morale banke nekaj storiti na področju zavarovanja pred valutnim tveganjem. Seveda niso nič naredili, nato pa so s prstom kazali na ogoljufane kreitojemalce, da so špekulirali. Ampak s krediti se ne špekulira, ob čemer je danes popolnoma jasno, da če bi ljudje vedeli, kakšno tveganje prevzemajo z najetjem kreditov v frankih, teh ne bi nikoli vzeli. Bnkirji se točno v tem trenutkut trudijo, da bi odškodnie, ki zagotovo sledijo zvalili na pleča bodočih proračunov RS. Od pametnjakovičev in brezjajčnih forumskih nakladačev ala Borut Đojc, pa je odvosno ali jim bo to uspelo.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Ministrica Aleksandra Pivec pokasirala denar za delo, ki ga - kot kaže - ni bilo?! Poglejte zneske in seznam vpletenih.