objavi na
pozareport.si

forum

Četrtek, 15. januar 2015 ob 06:55

Uredništvo časnika Dnevnik. Od trgovke za medijski mir do Petanovega bodala
Bojan Požar

Odpri galerijo

Podpis Suzane Rankov pod famozno Zavezo za boljše medije je sprevržena farsa.
Ljubljanski časopis Dnevnik je tipičen primer slovenskega tranzicijskega medija, kjer uredniško politiko določajo "politična agenda" lastnika in predsednika uprave Dnevnika ter DZS Bojana Petana (kot bi rekel zdaj že bivši ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki ga, mimogrede, na Dnevniku odkrito sovražijo), prepletena z njegovimi poslovnimi interesi ter politično-poslovnimi interesi lobijev, ki so Petana nastavili za lastnika (največji vpliv pri uredniški politiki Dnevnika naj bi imela Gregor Golobič in Borut Jamnik), in nenazadnje čisto zasebni interesi posameznih ključnih urednikov ali novinarjev časopisa.
Dnevnik je brutalen učni primer slovenske medijske tranzicije tudi zato, ker vsi zgoraj omenjeni tega niti ne skrivajo več.
Poglejmo tri akutne primer(k)e tega tovarišijskega žurnalizma.

SUZANA RANKOV, TRGOVKA ZA MEDIJSKI MIR

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pred časom, ko je bil še predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, javno razkril, da mu je odgovorna urednica časopisa Dnevnik Suzana Rankov (Klemenčič je sicer ni eksplicitno imenoval, se je pa takoj razvedelo, da gre za Rankovo) v njegovi pisarni predlagala "sporazum (deal)", po katerem bi Klemenčič Dnevniku dostavljal zaupno dokumentacijo protikorupcijske komisije, v zameno pa bi ga novinarji Dnevnika "pustili pri miru". Klemenčič naj bi to zavrnil.
Kaže pa, da ta poskus lobiranja in trgovanja za medijski mir Suzane Rankov ni (bila) izjema, ampak pravilo njenega novinarskega žanra. Poleti 2013 se je namreč napovedala pri tedanji predsednici vlade Alenki Bratušek. Premierka jo je sprejela, ker sta se poznali še iz časov, ko je bila Bratuškova visoka uradnica na ministrstvu za finance; bila pa je tudi prepričana, da Suzana Rankov prihaja v vlogi novinarke in urednice. Ko je Suzana Rankov prihrumela na Gregorčičevo 25, pa je - med pogovorom z Bratuškovo - zgolj agitirala proti prodaji Mercatorja. Med drugim je Bratuškovi svetovala, naj namesto Mercatorja proda Pivovarno Laško.
Spomnimo. Fanatičen boj proti prodaji Mercatorja je bila rdeča nit uredniške politike Dnevnika ter botrov in virov Suzane Rankov iz ozadja.
Ko je Alenka Bratušek ugotovila, da Suzana Rankov na Gregorčičevo ni prišla kot novinarka, ampak kot lobistka proti prodaji Mercatorja, je pogovor končala, urednico Dnevnika pa so zaprosili, naj zapusti prostore vladnega kabineta. Suzana Rankov je bila tudi edina novinarka (ali novinar), ki ga je na tak način osebno sprejela Bratuškova.
Za takšna in podobna početja bi moralo proti Suzani Rankov ukrepati Društvo novinarjev Slovenije oziroma Častno razsodišče DNS - po uradni dolžnosti.
A kaj, ko vrlo častno razsodišče vodi Ranka Ivelja, Suzani Rankov podrejena novinarka Dnevnika.
Zato je podpis Suzane Rankov pod famozno Zavezo za boljše medije, ki jo je sproduciralo taisto Društvo novinarjev Slovenije, samo sprevržena farsa.

PETANOVO BODALO - PRIMOŽ CIRMAN

Novinar Poslovnega Dnevnika Pirmož Cirman, sicer zasebni partner novinarke informativnega programa TV Slovenija Petre Bezjak, je eden tistih "ključnih" Dnevnikovih piscev o tajkunih, slabih bančnih kreditih in zdaj po novem tudi slabi banki. Piše praktično o vseh tajkunih, razen o prezadolženem Bojanu Petanu, šefu Dnevnika in DZS. Čeprav je slednji pristal na slabi banki, državni proračun in denar davkoplačevalcev obremenil za več deset milijonov evrov ter se znašel sredi številnih kriminalističnih preiskav.
Lahko bi sicer rekli, da se o svojem šefu in lastniku pač ne piše, ampak Cirman o Petanu - piše! Ko je treba Petana s kakšnim člankom pohvaliti, na primer: kako dober posel je naredil Petan, ko je z obveznicami Dela Prodaje prevzel Terme Čatež. Omenjeni posel, ki ga je Cirman pohvalil, sicer preiskujejo kriminalisti.
Ko Cirman poroča o slabi banki ali Novi ljubljanski banki, je spet direktno bodalo v rokah šefa in lastnika Bojana Petana. Zato mora dva dni potem, ko v javnost pride informacija, da Nova ljubljanska banka zahteva od Petana (DZS), naj plača dva milijona evrov, ki jih je kot porok zastavil pri poslih hrvaškega Digitela, kjer je bil Petan prokurist (Petan pa teh dveh milijonov evrov seveda nima več in DZS-ju grozi celo stečaj), Cirman napiše obremenilni kontra-članek o Matiji Sevšku, nekdanjemu svetovalcu Alenke Bratušek, ki se je minuli petek zaposlil v Novi ljubljanski banki.
In spet. Ko Cirman piše članek o Sevšku ter podrobno našteva vse mogoče lobistične sestanke Matije Sevška, pa kakor "pozabi" omeniti tajni sestanek Matije Sevška in Bojana Petana.
Cirman bi pod članke o slabi banki in Novi ljubljanski banki ali Janku Medji, predsedniku uprave NLB, itak moral vedno zapisati "razkritje (Disclaimer)", češ - naš šef in lastnik Bojan Petan državni banki NLB in slabi banki dolguje milijone evrov.
Poleg tega je novinar Primož Cirman tudi član nadzornega sveta časopisne hiše Dnevnik. Kar pomeni, da celo "nadzoruje" posle Bojana Petana ...

KLIPŠTETER MED FIŠTRAVCEM IN RAJIĆEM

Tomaž Klipšteter je dopisnik Dnevnika iz Maribora. Potem ko je padel župan Franc Kangler, je Klipšteter kljub temu, da je poklicni novinar, osebno podpisal kandidaturo Andreja Fištravca za mariborskega župana in ga v svojih predvolilnih člankih koval v zvezde. Po naših informacijah je Klipšteter to storil zato, ker ideološko ni prenesel Kanglerja, poleg tega naj bi (mu) Fištravec zagotovil, da bo za svojega tesnega sodelavca na mestni občini postavil uradnika Gorana Rajića, sicer družinskega prijatelja - Tomaža Klipšteterja. Ker sta se Fištravec in Rajić - potem ko je Fištravec postal župan - kmalu sprla ter razšla, je Klipšteter obrnil ploščo, se postavil na stran družinskega prijatelja Rajića in začel strahovito udrihati po Fištravcu. Pri tem piše takšne podrobnosti o Fištravcu in Rajiću, kot bi članke pisal - Rajić.
Ko smo želeli preveriti tudi Klipšteterjevo plat zgodbe, se nam je zgodilo točno to, kar so nam napovedali. Ali bo Tomaž Klipšteter prekinil telefonsko zvezo ali pa ne bo dvignil telefona. Bilo je to drugo, ni dvignil telefona, niti odgovoril na SMS. Sicer pa naj bi bil v zadnjem času v precej živčnem stanju, ker naj bi ga zapustila partnerka. Ključni novinar Dnevnika, pač.

DNEVNIK. MINUS 16 ODSTOTKOV

Časopisu Dnevnik je v zadnjem letu dni - po javno dostopnih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice - prodana naklada upadla za 16 odstotkov.
Največ od vseh časopisov v državi! Suzana Rankov pa menda razlaga, da to ni problem uredništva, ampak problem Bojana Petana ...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Časopis Dnevnik Bojan Petan joseph a mussomeli DZS Gregor Golobič borut jamnik tovarišijski žurnalizem suzana rankov goran klemenčič Pirmož Cirman društvo novinarjev slovenije Ranka Ivelja Častno razsodišče DNS Alenka Bratušek Petra Bezjak Delo prodaja Terme Čatež nlb digitel matija sevšek Janko Medja Tomaž Klipšteter Franc Kangler Andrej Fištravec Goran Rajić soz

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-06-18 10:36:10


Verodostojnost novinarke Šetinčeve, ki se napaja in jadra na krilih globoke države je nikakršna. Ljubši mi je bil njen nekdanji tresoči, negotovi glas, boječ pristop in tiha želja, da bo nekoč pomagala svet spreminjati na bolje. Ljudje, ki pa imajo že med ožjimi družinskimi člani takšne, ki ne znajo pojasniti od česa živijo, pač težko komu kaj očitajo. Soprog omenjene novinarke je eden teh privilegirancev režima, zato imata zakonca kazenske ovadbe in tožbe, s katerima rada opletata, vedno skrite kot asa v rokavu, če bi kdo zamajal družinski standard in ogrozil kontinuirani priliv dohodkov. ..Relativiziranje in zanikanje grehov in zablod tzv. murgelske politike vodenja države , so v tem mandatu totalno nesposobega cirkusanta, še posebej izrazite. Propagandna mašinerija dominantnih, provladnih medijev, v tem pogledu izkrivljanja zdravstvenega stanja države, opravlja res mukotrpno delo, večje od marsikaterega resorja vlade, ki obstaja zgolj zato, ker je obstajal že prej, da imajo ljudje pač službe. Bančne luknje torej ni, vsaj omembe vredne,niti čakalnih vrst in v njih umirajočih v zdravstvu, nezakoniti migranti so le fikcija in prividi zlonamernih, izloiranost države zgolj navidezna, direktorji in podjetniki se ubijajo sami zaradi nesposobnosti in ne zaradi prevar in pritiskov mafije, teh, s katerimi tudi Mile in Mojca rada srkneta kavo, nedolžni ljudje se javljajo sami, da bi šli v zapor namesto umazanih in zlih. Naredijo te , po klasičnem ruskem modelu, neprištevnega, če imaš drugačno mnenje od večine, ki pa, po indijancu Damjaniču, mafijski ustroj države, torej vlado cirkusanta, podpirajo. Niso vsi neumni, ki mislijo tako, mnogi, kot gospa Šetinčeva, živijo zelo dobro. Večina ljudi v tej državi dlje od svojega nosu in svoje polne riti, itak ne vidi in čuti. Kot sem ob priliki omenil znancu iz Lions kluba ; naredili ste reveže, zdaj prirejate dobrodelne akcije zanje. Dvakrat ste jih ubili.
Istok Potočnik

2019-06-18 10:07:46


Včeraj sem poslušal Šušteršiča in se mi je vse skupaj zdelo precej realno. V začetku je lepo pokazal na temeljne vzroke za bančno luknjo. Finančna kriza, normalna kreditna tveganja in zlorabe pri dodeljevanju kreditov, ki niso bili vrnjeni. Ti trije vzroki so sicer znani ves čas, ni pa znano koliko je vsak posamezno težek. Mene zanima ravno to. S prvima dvema se nima smisla preveč obremenjevat, ker sta doletela večino bank v Evropi in svetu, tretji pa predstavlja kriminal. Ker je nlb bila državna banka, ker se je to dogajalo v času po našem prehodu v povsem drugačen sistem iz sistema družbene lastnine, bi bilo normalno, da imajo prebivalci Slovenije pravico izvedeti, kdo so tisti, ki so se okoristili z nevrnjenimi krediti, dobljenimi s kaznivimi dejanji. Mislim da je nlb to tudi ugotovila, da so bile podane mnoge ovadbe. Pregled kreditnih map ni nek strašen strokovni problem, problem bodo imela sodišča z dokazovanjem naklepa. Torej z predalčkanjem, kam spada nek kredit. Ali v poslovno tveganje, ali v kriminal. Pa tudi to niti ni tako pomembno. Ljudje v zaporu samo bremenijo proračun, he,he. Pomembno bi bilo izsledit ta kriminalno prodobljen denar in ga vzet nazaj. To se pa ne bo zgodilo, ker so ti krediti, tako domnevam, pobarvani z vsemi političnimi barvami. Zdaj pa seveda v tem kalnem morju lovijo vsi, da iztisnejo čim več. Nadaljevanje pa je seveda pokrivanje te luknje. To je strokovno malo trši oreh, vendar bi ga politično neobarvan strokovnjak gotovo zmogel streti. Črvi so vrženi na gnojišče, kokoši so se že zapodile, he,he.
slavko pezdir

2019-06-18 09:47:34


Izvrstna analiza nekdanjega finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča, ki postavlja kvazidokumentarni tendenciozni populistični prispevek Mojce Pašek Šetinc (ki, ne po naključju, nosi priimek po zloglasnem lobistu podzemlja "globoke države" Miletu Šetincu) Brezno na TV Slovenija v vrsto agitacijsko-propagandnih populističnih ponaredkov iz poraznega "brezna" slovenskega medijskega, strokovnega in etičnega neprofesionalizma. Državna TV Slovenija je s tem televizijskim pamfletom javno in demonstrativno prestopila med pristran(kar)ske zagovornike in kibice tajkunov, banksterjev in drugih "kreativnih" soustvarjalcev "bančnega kraterja" ter med najbolj zadrte zagovornike in eksponente mafijsko organiziranega politično-kriminalnega podzemlja "globoke" oziroma "ugrabljene države". Servilno "poslanstvo" Mojce Pašek Šetinc je s svojim nedeljskim šovom pod naslovom Politično na TVS 1 nadaljevala tudi Tanja Gobec s krčevitim in nesproščenim intervjujem z nekdanjo premierko Alenko Bratušek in nekdanjo viceguvernerko BS dr. Meiro Festić, kjer je ves čas po "štrebarsko" sledila tendencioznim tezam in "sporočilom" iz dokumentarca kolegice Pašek Šetinc ter se nikakor ni dala "zmesti" popolnoma drugačnim in povsem prepričljivim pojasnilom ter razlagam nekdanje premierke Vlade RS in nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije. Gostiteljica nedeljskega političnega šova na TVS 1 je še enkrat potrdila katastrofalno profesionalno napako in slabost svojega ceha, da niso sposobni prisluhniti kompetentnejšemu sogovorniku ali sogovornici in ga razumeti ter se sproti prilagoditi svežim informacijam in sporočilom, ki jim jih pred javnostjo zaupa sogovornik oz. gost intervjuja. Več kot zaskrbljujoče je, da nam uredništvo Informativnega programa državne TVS pod vodstvom Manice Janežič Ambrožič vsiljuje tako politično, strokovno in etično pristranske prispevke ter skuša tako enostransko in navijaško posegati v aktualne gospodarske in družbene problematike.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Uredništvo časnika Dnevnik. Od trgovke za medijski mir do Petanovega bodala