objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Sreda, 18. marec 2015 ob 06:06

Jutri ponudbe. Kdo bo kupil Pivovarno Laško? Heineken, Mitt Romney ali nekdo tretji?
Pred prodajo Pivovarne Laško so upravičeno napeti tudi v slovenski športni srenji. Laščani so namreč izjemni sponzorji slovenskega športa in nihče ne verjame, da bi, denimo, Heineken, vodil enako politiko.
Bojan Požar

Odpri galerijo

Jutri, v četrtek, 19. marca, se izteče rok za oddajo obvezujočih ponudb za nakup večinskega lastniškega deleža Pivovarne Laško. Prodaja se nekaj več kot 51 odstotkov Laškega, gre pa za tretjo največjo predvideno privatizacijsko transakcijo letošnjega leta, poleg napovedane prodaje Telekoma Slovenije in Nove Kreditne banke Maribor.
O zneskih in višini ponudb lahko za zdaj samo ugibamo, se pa govori, da naj bi šlo za 200 do 400 milijonov evrov. Nakup Laškega sicer poteka v senci najnovejše afere z megazaslužki elite visokošolskih profesorjev, vključno s predsednikom vlade Mirom Cerarjem. Zdi se, da medijev prodaja Pivovarne Laško oziroma slovenske pivovarske industrije, nekdanjega imperija propadlega in zaprtega tajkuna Boška Šrota, sploh ne zanima?!

ŠTIRJE FINANČNI SKLADI IN EN PIVOVARSKI STRATEG

No, po naših informacijah ponudbo pripravlja najmanj pet bolj ali manj resnih konkurentov. Vsekakor pa gre za izjemno močne mednarodne igralce: to so štirje veliki finančni skladi, dva iz Amerike in Evrope, ter nizozemski pivovarski velikan Heineken.
Prvi je eden od največjih tako imenovanih "private equity" skladov na svetu - KKR iz New Yorka, nekoč bolj znan kot Kohlberg Kravis Roberts & Co. Iz Združenih držav prihaja še finančni sklad Bain Capital, ki ga je pred leti pomagal ustanoviti nekdanji republikanski kandidat za predsednika ZDA - Mitt Romney, sicer tudi bivši guverner zvezne države Massachusetts. Direktno iz Londona naj bi svoji ponudbi oddala sklad CVC Capital Partners, ki ima - med drugim - v lasti proizvajalca znanih kovčkov Samsonite in skupaj z legendarnim Berniejem Ecclestonom lastniško obvladuje družbo Formula One Group, ter sklad Mid Europa Partners, sicer finančno "najmanjši igralec" od doslej naštetih, ki pa je pred nekaj tedni v Srbiji končal prevzem podjetja Knjaz Miloš, z Bambijem, Imlekom in Mlekaro Subotica.
In potem je tukaj Heineken (edini "pivovarski strateg" med potencialnimi ponudniki, ki so finančni skladi), sloviti pivovarski brand, ki kombinira zeleno barvo in rdečo zvezdo.

NOVINARJI NA RAČUN HEINEKENA, A PETAN SAM PLAČAL CIRMANU

Spomnimo, prejšnjo sredo so nekatere slovenske medije, Delo, Dnevnik, Večer, Finance in Pop TV, dobesedno preplavila pozitivna poročila o Heinekenu, kot zelo verjetnem novem lastniku Pivovarne Laško. To je bil rezultat posebne piarovske operacije vodstva Heinekena in ljubljanske agencije za odnose z javnostmi Taktik, d. o. o., ki jo vodi Marijana Kandutti, nekdanja tesna sodelavka bivšega predsednika vlade Toneta Ropa. Heineken je namreč v Amsterdam za dva dni povabil pet novinark in novinarjev po izboru agencije Taktik, ti pa so za pot določili Primoža Cirmana (Dnevnik), Vanjo Tekavec (Delo), Petro Sovdat (Finance), Damjana Toplaka (Večer) in še Marka Milenkoviča s Pop TV.
Mimogrede, omenjeni izbor je razjezil številne (užaljene) novinarje in medijske hiše, med njimi tudi državno RTV Slovenija, ki so potem tudi jezno telefonirali celo na sedež Pivovarne Laško, misleč, da so seznam potujočih novinarjev v Amsterdam sestavili vodilni v Pivovarni Laško.
Vse stroške potovanja omenjenih novinarjev je plačal Heineken, razen za Primoža Cirmana. Zanj so namreč stroške pokrili sami pri Dnevniku, d. d., na transakcijski račun agencije Taktik, d. o. o. To so na Dnevniku taktično storili zato, da bi se že vnaprej izognili morebitnim očitkom, da novinarji Dnevnika (blago) navijajo za Heineken zato, ker jim to plačuje - Heineken. In res je tudi, da časnik Dnevnik že nekaj časa "blago navija" za Heineken. Prvi človek Dnevnika Bojan Petan pa ravno zdaj, ko drugi mediji pospešeno razkrivajo njegovo tranzicijsko lastniško hobotnico - poleg tega se je Petan znašel pred resnimi očitki, da njegov Dnevnik piše (oziroma ne piše) tudi po nareku določenih poslovno-političnih lobijev - očitno noče tvegati še tretjih očitkov, da Heineken plačuje njegove novinarje.

STRAH, DA BO PADEL KOZOROG IN KOLAPSIRAL ŠPORT

Vsi našteti mediji (Delo je tako ali tako v lasti Pivovarne Laško, ki jo torej kupuje Heineken) so Heineken, po amsterdamskem srečanju z Janom Derckom van Karnebeekom, direktorjem prodaje celotne skupine Heineken in odgovornim za regijo Srednje in Vzhodne Evrope, predstavili kot podjetje, ki ne bo ukinjalo blagovnih znamk Pivovarne Laško in Uniona ali zapiralo podjetij v Sloveniji. So pa, verjetno pod vtisom poleta v Amsterdam, pozabili dodati, da je Heineken že množično zapiral tovarne, denimo na Škotskem leta 2009 (kjer so proizvodnjo zaprli ter preselili drugam, zaposlene pa odpustili), podobno tudi na Irskem, v Romuniji in Braziliji, ravno letos pa zapirajo tovarno na Češkem. Vse pod izgovorom, češ, pitje piva upada. To bi se utegnilo zgoditi tudi pri nas (nekateri celo napovedujejo, da laškega kozoroga potem sploh ne bo več!), upoštevajoč dejstvo, da je Slovenija majhno tržišče, Heineken pa že ima svoje tovarne zelo blizu Slovenije, na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, kjer je proizvodnja piva še vedno precej cenejša kot v Ljubljani ali Laškem.
Prihod Heinekena v Slovenijo, kjer je prvi Heinekenov poslovni interes znebiti se konkurence, tako odpira tudi možnost nove socialne bombe. Enako prestrašeni zaradi Heinekena pa so upravičeno lahko tudi slovenski športniki in športni delavci, od Olimpijskega komiteja Slovenije do Nogometne zveze Slovenije. Pivovarna Laško je namreč eden od daleč največjih sponzorjev slovenskega športa. Brez finančnih vložkov Pivovarne Laško bi slovenski šport verjetno že zdavnaj kolapsiral.
Ali res lahko verjamemo, da bo takšna tudi politika Heinekena? Ki je sicer glavni sponzor nogometne Lige prvakov ali UEFA Champions League.
Je pa zato novinarko časnika Finance Petro Sovdat hudo zanimalo vprašanje, ali bo Heineken, če res prevzame Pivovarno Laško, zamenjal predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka, ki ga na Financah pa tudi na Dnevniku že nekaj časa skoraj histerično rušijo.
"Ne," je bil odgovor Jana Dercka van Karnebeeka, "gospod Zorko dela dobro in bo lahko ostal direktor, če bo le hotel." 
Marijana Kandutti - ki je bila med časom "prve pivovarske vojne", ko je, za osvežitev spomina, belgijski Interbrew želel prevzeti Pivovarno Union, skupaj s Tonetom Ropom na strani "slovenskega nacionalnega interesa" in Pivovarne Laško ter proti prodaji slovenske pivovarske industrije tujcem, danes pa dela za tujce, ki spet kupujejo taisto slovensko pivovarsko industrijo - sicer pravi, da se ona neposredno ne ukvarja s projektom Heineken, ampak to delata njena sodelavca Alenka Ažman in Matjaž Klipšteter, sicer tudi brat Tomaža Klipšteterja, novinarja Dnevnika, ki, kot smo že ugotovili, "blago navija" za Heineken. Ažmanova pa nam je osebno zagotovila, da novinarji, ki so potovali v Amsterdam, do Heinekena nimajo nobenih obveznosti ...
Jutri pišemo o tem, kaj se zdaj, v luči aktualne prodaje Pivovarne Laško, dogaja s prodajo časopisne hiše Delo, ki se ga tudi Heineken želi po hitrem postopku - znebiti.
Ali, kot pravi Jan Derck van Karnebeek, "mi smo pivovarji, ne novinarji" ... 

Sorodne vsebine

Galerija slik

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-06-18 10:36:10


Verodostojnost novinarke Šetinčeve, ki se napaja in jadra na krilih globoke države je nikakršna. Ljubši mi je bil njen nekdanji tresoči, negotovi glas, boječ pristop in tiha želja, da bo nekoč pomagala svet spreminjati na bolje. Ljudje, ki pa imajo že med ožjimi družinskimi člani takšne, ki ne znajo pojasniti od česa živijo, pač težko komu kaj očitajo. Soprog omenjene novinarke je eden teh privilegirancev režima, zato imata zakonca kazenske ovadbe in tožbe, s katerima rada opletata, vedno skrite kot asa v rokavu, če bi kdo zamajal družinski standard in ogrozil kontinuirani priliv dohodkov. ..Relativiziranje in zanikanje grehov in zablod tzv. murgelske politike vodenja države , so v tem mandatu totalno nesposobega cirkusanta, še posebej izrazite. Propagandna mašinerija dominantnih, provladnih medijev, v tem pogledu izkrivljanja zdravstvenega stanja države, opravlja res mukotrpno delo, večje od marsikaterega resorja vlade, ki obstaja zgolj zato, ker je obstajal že prej, da imajo ljudje pač službe. Bančne luknje torej ni, vsaj omembe vredne,niti čakalnih vrst in v njih umirajočih v zdravstvu, nezakoniti migranti so le fikcija in prividi zlonamernih, izloiranost države zgolj navidezna, direktorji in podjetniki se ubijajo sami zaradi nesposobnosti in ne zaradi prevar in pritiskov mafije, teh, s katerimi tudi Mile in Mojca rada srkneta kavo, nedolžni ljudje se javljajo sami, da bi šli v zapor namesto umazanih in zlih. Naredijo te , po klasičnem ruskem modelu, neprištevnega, če imaš drugačno mnenje od večine, ki pa, po indijancu Damjaniču, mafijski ustroj države, torej vlado cirkusanta, podpirajo. Niso vsi neumni, ki mislijo tako, mnogi, kot gospa Šetinčeva, živijo zelo dobro. Večina ljudi v tej državi dlje od svojega nosu in svoje polne riti, itak ne vidi in čuti. Kot sem ob priliki omenil znancu iz Lions kluba ; naredili ste reveže, zdaj prirejate dobrodelne akcije zanje. Dvakrat ste jih ubili.
Istok Potočnik

2019-06-18 10:07:46


Včeraj sem poslušal Šušteršiča in se mi je vse skupaj zdelo precej realno. V začetku je lepo pokazal na temeljne vzroke za bančno luknjo. Finančna kriza, normalna kreditna tveganja in zlorabe pri dodeljevanju kreditov, ki niso bili vrnjeni. Ti trije vzroki so sicer znani ves čas, ni pa znano koliko je vsak posamezno težek. Mene zanima ravno to. S prvima dvema se nima smisla preveč obremenjevat, ker sta doletela večino bank v Evropi in svetu, tretji pa predstavlja kriminal. Ker je nlb bila državna banka, ker se je to dogajalo v času po našem prehodu v povsem drugačen sistem iz sistema družbene lastnine, bi bilo normalno, da imajo prebivalci Slovenije pravico izvedeti, kdo so tisti, ki so se okoristili z nevrnjenimi krediti, dobljenimi s kaznivimi dejanji. Mislim da je nlb to tudi ugotovila, da so bile podane mnoge ovadbe. Pregled kreditnih map ni nek strašen strokovni problem, problem bodo imela sodišča z dokazovanjem naklepa. Torej z predalčkanjem, kam spada nek kredit. Ali v poslovno tveganje, ali v kriminal. Pa tudi to niti ni tako pomembno. Ljudje v zaporu samo bremenijo proračun, he,he. Pomembno bi bilo izsledit ta kriminalno prodobljen denar in ga vzet nazaj. To se pa ne bo zgodilo, ker so ti krediti, tako domnevam, pobarvani z vsemi političnimi barvami. Zdaj pa seveda v tem kalnem morju lovijo vsi, da iztisnejo čim več. Nadaljevanje pa je seveda pokrivanje te luknje. To je strokovno malo trši oreh, vendar bi ga politično neobarvan strokovnjak gotovo zmogel streti. Črvi so vrženi na gnojišče, kokoši so se že zapodile, he,he.
slavko pezdir

2019-06-18 09:47:34


Izvrstna analiza nekdanjega finančnega ministra dr. Janeza Šušteršiča, ki postavlja kvazidokumentarni tendenciozni populistični prispevek Mojce Pašek Šetinc (ki, ne po naključju, nosi priimek po zloglasnem lobistu podzemlja "globoke države" Miletu Šetincu) Brezno na TV Slovenija v vrsto agitacijsko-propagandnih populističnih ponaredkov iz poraznega "brezna" slovenskega medijskega, strokovnega in etičnega neprofesionalizma. Državna TV Slovenija je s tem televizijskim pamfletom javno in demonstrativno prestopila med pristran(kar)ske zagovornike in kibice tajkunov, banksterjev in drugih "kreativnih" soustvarjalcev "bančnega kraterja" ter med najbolj zadrte zagovornike in eksponente mafijsko organiziranega politično-kriminalnega podzemlja "globoke" oziroma "ugrabljene države". Servilno "poslanstvo" Mojce Pašek Šetinc je s svojim nedeljskim šovom pod naslovom Politično na TVS 1 nadaljevala tudi Tanja Gobec s krčevitim in nesproščenim intervjujem z nekdanjo premierko Alenko Bratušek in nekdanjo viceguvernerko BS dr. Meiro Festić, kjer je ves čas po "štrebarsko" sledila tendencioznim tezam in "sporočilom" iz dokumentarca kolegice Pašek Šetinc ter se nikakor ni dala "zmesti" popolnoma drugačnim in povsem prepričljivim pojasnilom ter razlagam nekdanje premierke Vlade RS in nekdanje viceguvernerke Banke Slovenije. Gostiteljica nedeljskega političnega šova na TVS 1 je še enkrat potrdila katastrofalno profesionalno napako in slabost svojega ceha, da niso sposobni prisluhniti kompetentnejšemu sogovorniku ali sogovornici in ga razumeti ter se sproti prilagoditi svežim informacijam in sporočilom, ki jim jih pred javnostjo zaupa sogovornik oz. gost intervjuja. Več kot zaskrbljujoče je, da nam uredništvo Informativnega programa državne TVS pod vodstvom Manice Janežič Ambrožič vsiljuje tako politično, strokovno in etično pristranske prispevke ter skuša tako enostransko in navijaško posegati v aktualne gospodarske in družbene problematike.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Jutri ponudbe. Kdo bo kupil Pivovarno Laško? Heineken, Mitt Romney ali nekdo tretji?