objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sreda, 18. november 2015 ob 06:48

Po kolumni sodnika Zupančiča nenavadna tišina. Bo Nina Betetto na koncu še res odletela?
Jutri tajno glasovanje v državnem zboru, politika se je zavila v molk. Trije pravi kandidati za slovenskega sodnika v Strasbourgu pa so nedvomno Klemen Jaklič, Marko Bošnjak in Nina Peršak.
Bojan Požar

Odpri galerijo

Po včerajšnji kolumni Boštjana M. Zupančiča, odhajajočega slovenskega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), objavljeni na portalu Planet Siol.net, je med pravno stroko in politiko tik pred jutrišnjim tajnim glasovanjem v državnem zboru o Pahorjevem seznamu štirih kandidatov za njegovega naslednika v Strasbourgu zavladala nenavadna tišina. Seveda zgolj navidezna, zakulisje namreč dela na polno.
Zupančičevo pisanje, ki eksplicitno podpira kandidaturo predavatelja na Harvardu Klemna Jakliča, je številne presenetilo tudi zato, ker naj bi bil Zupančič redno na liniji, menda prek skypa, tudi z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem, predvsem pa Boštjan M. Zupančič velja za nesporno pravno avtoriteto. Mainstream mediji so tako rekoč utihnili, kar je - vsaj za boljše poznavalce - običajno dovolj relevanten znak, da se znotraj politike nekaj dogaja. Ta nekaj pa naj bi bila kandidatura politične izbranke trde levice Nine Betetto, sicer podpredsednice vrhovnega sodišča, saj se vedno bolj govori, da bi od štirih kandidatov (poleg Betettove in Jakliča sta med kandidati še odvetnik Marko Bošnjak in slovenski javnosti doslej praktično neznana mlajša predavateljica na univerzi v Gentu Nina Peršak) na tajnem glasovanju prav Nina Betetto na koncu lahko ostala brez - za potrditev kandidature - potrebnih 46 glasov.
Morebitno izvolitev Nine Betetto je pred jutrišnjim glasovanjem javno nehala zagovarjati celo novinarka Dela Majda Vukelič, ki jo med novinarsko srenjo poznajo kot varuhinjo "lika in dela" slovenskega sodstva, edini znani slovenski pravniki, ki so se v minulih dneh medijsko oglasili, denimo Andraž Teršek ali Jurij Toplak, podobno kot Zupančič podpirajo izvolitev Klemna Jakliča, na tajnem glasovanju v državnem zboru pa je seveda (skoraj) vse politično v rokah največje vladne stranke SMC oziroma predsednika vlade Mira Cerarja.
Če so se recimo v primeru Andreja Baričiča, razvpitega nesojenega generalnega direktorja UKC Ljubljana, vse vladne stranke javno opredelile do njegove kandidature, pa pred četrtkovim tajnim glasovanjem, kjer je sicer vse mogoče, Cerarjeva Stranka modernega centra, Desus in SD v primeru volitev novega slovenskega sodnika v Strasbourgu kot zakleto molčijo. Očitno se bo politično preračunavalo še do zadnje minute ...

TRIJE IDEALNI ZA STRASBOURG: JAKLIČ, BOŠNJAK IN PERŠAKOVA

Je pa Boštjan M. Zupančič v odmevni kolumni (kjer je zapisal, da bi morebitna "arbitrarna izločitev" Klemna Jaklič na tajnem glasovanju v državnem zboru pomenila mednarodni škandal), kar se tiče odvetnika Marka Bošnjaka, njegovega doktorata ali bibliografije, nekoliko udaril mimo.
Ko Zupančič - sicer večinoma zelo upravičeno - kritizira primere "ljubljanskih doktorjev" s področja družboslovja in se sprašuje, kdo podeljuje vse te doktorate, a hkrati priznava, da o Bošnjakovem doktoratu "ne ve ničesar", je pač treba povedati, da Bošnjakov doktorat temelji na njegovem študiju na univerzi v Poitersu (l'Université de Poitiers), ki velja za eno do najprestižnejših francoskih univerz. Zagovarjal pa ga je pred komisijo, ki so jo sestavljali trije člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), med njimi pokojni predsednik Sazuja Jože Trontelj, Bošnjakov somentor pri doktoratu pa je bil Zoran Kanduč, ki je prej sam doktoriral prav pri Boštjanu M. Zupančiču.
Zupančič omenja tudi Bošnjakovo izredno profesuro na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici, kjer predava kazensko procesno pravo. Zato ob tem ne gre pozabiti, da je kazensko procesno pravo na isti fakulteti prej predaval tudi Boštjan M. Zupančič.
No, tudi Bošnjakova objavljena bibliografija je precej drugačna, kot jo v svoji kolumni predstavlja Zupančič. Ne drži, da naj bi bili njegovi mednarodni "člančiči dolgi od dve do sedem strani" in da nimajo zveze s človekovimi pravicami. Najdaljši ima 21 strani, neki drugi 18, tisti, ki so ga objavili na sloviti pariški univerzi Sorboni, ima 12 strani, štirje Bošnjakovi teksti pa se izrecno nanašajo na tematiko človekovih pravic, in sicer na pošteno sojenje, prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, načelo zakonitosti v kazenskem pravu in domnevo nedolžnosti, kar je vse tudi jedrna tematika Evropskega sodišča za človekove pravice. Bošnjak poleg tega obvlada angleščino in francoščino, torej oba uradna jezika ESČP.
Glede na znano dejstvo, da Nina Betetto - v primerjavi s Klemnom Jakličem, Markom Bošnjakom in Nino Peršak - nima niti ljubljanskega doktorata, izjemno skopo bibliografijo, ki tudi ni v ničemer povezana s človekovimi pravicami ali delom Evropskega sodišča za človekove pravice, je sklep razmeroma lahek: trije "idealni" slovenski potniki za Strasbourg so Jaklič, Bošnjak in Peršakova, glede na dejstvo, da mora Slovenija obvezno poslati tri kandidate. Dokončni izbor sodnika ali sodnice pa je tako ali tako stvar glasovanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Če trije kandidati niti v drugem krogu tajnega glasovanja v državnem zboru ne bodo dobili potrebne politične večine, sledi nov, tokrat že četrti javni razpis ...

Sorodne vsebine

Galerija slik

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Po kolumni sodnika Zupančiča nenavadna tišina. Bo Nina Betetto na koncu še res odletela?