objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Sreda, 4. julij 2018 ob 07:49

Za karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država.
... A naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi
Forum !

Odpri galerijo

Predor Karavanake. Graditi morajo Slovenci?!

Piše: Aljuš Pertinač

Običajno pravimo, da se tako imenovana "globoka država" konča na Karavankah. Za javna naročila na področju gradbeništva v prihodnje, davkoplačevalce in stanje duha pri nas nasploh, bi bilo zelo dobro, če bi se v primeru Darsovega natečaja za gradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke končala že prej.

Televizija Slovenija je preedprejšnji ponedeljek, na državni praznik, v svoji osrednji informativni oddaji objavila prispevek o Darsovem javnem naročilu za gradnjo druge cevi predora Karavanke na slovenski strani. Kljub temu, da končne odločitve naročnika o izbranem izvajalcu še ni, je nacionalka pripravila izrazito pristranski in zavajajoč prispevek o tem, kako pomembno naj bi bilo za nacionalno gospodarstvo, da posel dobi slovenski izvajalec, ne pa podjetje iz tujine, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Tu bomo branili stališče, da je oddaja posla pri predoru Karavanke, tudi sicer drugem največjem infrastrukturnem projektu pri nas, preizkusni kamen za gradnjo 2. tira in si zato, še posebej, ker gre za naša, davkoplačevalska sredstva, zasluži posebno pozornost, predvsem pa enakopravno in pošteno obravnavo vseh ponudnikov.

O PONUDBENI CENI

Na razpis za izvajalca del je do izteka roka prispelo devet ponudb. Po podatkih Darsa o podanih ponudbah za izgradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in ponudbenih cenah, je najnižjo ponudbo oddalo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret v višini 89,3 milijona evrov, najvišja pa je ponudba Pomgrada v konzorciju z Marti Avstrija in Marti Švica v višini 140,3 milijona evrov. Ker je Dars vrednost gradbenih del ocenil na 121,5 milijona evrov brez DDV, se ponudba konzorcija, ki ga vodi Pomgrad, skladno z razpisnimi pogoji, avtomatsko izloči iz ocenjevanja, ker je presegla ocenjeno vrednost del. Povprečna vrednost ostalih osmih ponudb je 109 milijonov evrov. Ponudba Cengiz Insaat je 14 odstotkov cenejša od druge najcenejše skupne ponudbe Gorenjske gradbene družbe in Metrostava Češka in 18 odstotkov cenejša od povprečja ponudb, ki niso presegle vrednost 121, 5 milijona evrov. To je pomembno iz dveh razlogov. Najprej zato, ker so slovenski gradbinci zagnali vik in krik, da gre pri turški ponudbi za dampinško ceno in da se projekta za to vsoto "po slovenskih gradbenih standardih" ne da izpeljati. Drugič pa zato, ker zakon o javnih naročilih določa, da mora naročnik preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je "vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe". Kot lahko vidimo, ponudba Turkov izpolnjuje oba gornja pogoja, torej po slovenski zakonodaji, ki je usklajena z EU predpisi, ne gre za neobičajno nizko oziroma dampinško ponudbo.

O REFERENCAH
Na tem mestu je prav, da se vprašamo, kakšne reference imajo posamezni ponudniki za gradnjo druge predorske cevi. Od slovenskih gradbenih podjetij nobeno nima zahtevanih referenc, zato so se vsi domači gradbinci morali prijaviti v konzorciju s tujimi podjetji. Po drugi strani je turško podjetje Cengiz Insaat, ki je eno od zgolj dveh podjetij, ki sta se na natečaj Dars prijavili sami, po javno dostopnih podatkih do sedaj zgradilo 120 kilometrov cestnih in 80 kilometrov železniških predorov, skupaj torej kar 200 kilometrov predorov. Trenutno gradijo Turki 80 kilometrov cestnih in 30 kilometrov železniških predorov, skupaj torej 110 kilometrov. Mirno lahko ugotovimo, da je podjetje s takimi referencami bistveno bolj kompetentno za ocenitev stroškov gradnje predora, kot slovenska gradbena podjetja, ki nimajo zahtevanih referenc in so se zato morala vsa brez izjeme prijaviti skupaj s tujimi podjetji.

KO SE PRIMERJAMO Z AVSTRIJCI

Eden izmed argumentov zagovornikov nacionalnega, beri kapitalskega interesa gradbenega lobija pri nas, je tudi, da v Avstriji in Nemčiji "najnižjo ponudbo avtomatsko izločijo iz ocenjevanja". Ker se hkrati gradi tudi druga predorska cev na avstrijski strani predora, imamo idealno priložnost, da pogledamo, kako je s tem pri njih. Asfinag, ki upravlja omrežje avtocest v Avstriji, je dobil sedem ponudb gradbincev. Ponudbene cene so se razlikovale za več kot 50 milijonov evrov. Daleč najcenejšo ponudbo je oddal konzorcij Swietelsky, ki bi gradil za nekaj manj kot 90 milijonov evrov, najdražja pa je bila Implenia Östereich, ki bi gradila za 140,2 milijona evrov. Pri tem ni nepomembno, da Avstrijci vrednost celotne naložbe ocenjuje na 190 milijonov evrov, slovenski Dars pa na 151,6 milijona evrov brez DDV (kot že rečeno, Dars vrednost gradbenih del ocenjuje na 121,5 milijona evrov). Iz tega lahko sklepamo, da vrednost gradbenih del na avstrijski strani prav gotovo ne bo nižja od vrednosti na slovenski strani (glede na občutno razliko v skupni vrednosti investicije, ki je pri Avstrijcih bistveno višja) pa se jim vendar najnižja ponudba, ki so jo prejeli, ne zdi prav nič dampinška. Od skupno 7,9 kilometra dolgega predora je 4.402 metra na avstrijski strani, 3.546 metra pa na slovenski strani. Čeprav naj bi bil slovenski del predora zaradi dolžine dovoza zahtevnejši za gradnjo, lahko ugotovimo, da je najcenejši ponudnik v Avstriji za slab kilometer daljšo predorsko cev oddal za več kot pol milijona evrov dražjo ponudbo od najcenejšega ponudnika v Sloveniji.

TUJEC V SLOVENIJI NE SME GRADITI

TV Slovenija je v svojem prispevku objavila tudi napoved Turkov, da bodo za potrebe gradnje pripeljali v Slovenijo 100 delavcev, zamolčala pa, da bodo pri gradnji sodelovali s slovenskimi podjetji in uporabljali slovenske materiale. Na drugi strani naj bi Gorenjska gradbena družba (GGD), ki je v konzorciju s Čehi oddala drugo najcenejšo pa vendar za 15 milijonov! dražjo ponudbo od Turkov, v petih letih izvajanja projekta zaposlila 150 delavcev. To naj bi bil dodaten argument, da mora gradnjo predora dobiti slovensko podjetje. Ta argument stoji seveda na šibkih temeljih, razloga pa sta predvsem dva. Prvič, ne glede na to, kdo bo izbran, bo predor gradilo tuje podjetje, ker pač slovenska gradbena podjetja za to nimajo ustreznih referenc. In drugič, če bo GGD za potrebe gradnje zaposlila 150 novih gradbenih delavcev, to pomeni, da ne razpolagajo z dovolj kadra za izvedbo projekta in bodo morali ljudi zaposliti na novo. Da bi bili med njimi Slovenci, je seveda utopija. Torej bi tudi v tem primeru predor gradili tuji delavci, s to razliko, da bi bili zaposleni za čas trajanja projekta in tako seveda zelo motivirani, da bi projekt trajal čim dlje. Ali ta dejstva kakorkoli "odtehtajo" 15 milijonov razlike v ponudbeni ceni, presodite sami.

GRADITI MORA SLOVENEC

Kljub temu, da smo zgoraj pokazali, da je to praktično nemogoče, je TV Slovenija v svojem prispevku vztrajala, da mora gradnjo dobiti slovensko podjetje. V ta namen so objavili izjavo prof. dr. Jožeta Damjana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da se vsak plačani evro slovenskemu podjetju v dobršnem delu vrne v slovenski proračun. Če je temu tako, je prav, da pogledamo, kako torej stoji favorit slovenskega gradbenega lobija za pridobitev posla, GGD. Dobro obveščeni viri iz gradbeništva, ki niso želeli biti imenovani, pravijo, da ima GGD po Sloveniji trenutno odprtih in nedokončanih vsaj 57 gradbišč, kjer povsod zamujajo z izvedbo del. Več kot 70 odstotkov strojev in tovornih vozil naj bi imeli najetih od dampinško plačanih podizvajalcev iz bivših republik nekdanje Jugoslavije. Če je človek pozoren na glavnih odsekih rekonstrukcije cest, ki jih trenutno izvaja GGD, lahko opazi zgolj po 10 delavcev in 2 stroja. Strojnika na gradbenem stroju (bager), tako so nam povedali kooperanti, ki želijo ostati anonimni, naj bi plačevali zgolj 4,5 evra na uro, dvajset tonske bagre pa najemali po 27 evrov na uro. Očitno za tako majhen denar res nihče noče delati.

Po javno dostopnih podatkih ima GGD trenutno odprtih za več kot 2 milijona in 600 tisoč evrov tožbenih zahtevkov. Do nedavna direktor in pomemben solastnik, Branko Žiberna, ki se je pred kratkim upokojil, je bil v začetku leta obsojen zaradi zlorabe položaja na leto in štiri mesece zaporne kazni (sodba še ni pravnomočna), ker naj bi družbo oškodoval za 80.000 evrov. Novi direktor podjetja je Stane Remic. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da sta bila omenjena Žiberna in Remic, v družbi Igorja Tavčarja, ki v podjetju skrbi za področje komerciale, pred približno letom dni na sestanku v podjetju Cengiz Insaat zaradi projekta gradnje Karavanškega predora. Na sestanku naj bi na vsak način zahtevali, da so sami vodilni konzorcijski partner pri izvedbi projekta. Turki naj bi jih nato vprašali, kaj lahko ponudijo oziroma na čem temelji njihova zahteva, da so vodilni partner. Reference? Odgovor je bil nikalen. Opremo za predorsko gradnjo? Ne. Delavce? Tudi ne. Mobilno betonarno? Prav tako ne. Bodo zagotovili denar in financiranje projekta? Na to vprašanje si lahko zaradi zgoraj zapisanega odgovorite sami, seveda ne. Edini argument GGD je bil, da imajo gradbeni material približno 40 kilometrov od gradbišča. Tako ni čudno, da so se jim Turki prijazno zahvalili za ponujeno sodelovanje in se na natečaj Dars raje prijavili sami.

SKLEP

V Sloveniji imamo z gradbenimi projekti izrazito slabe izkušnje. Avtor sem v različnih vlogah sodeloval pri projektu izgradnje Nordijskega centra Planica. Šlo je za projekt z investicijsko vrednostjo pod 50 milijoni evrov. Gradili so ga "naši", kot se seveda spodobi. Gradnja je trajala 7 let, v tem času sta šla 2 izvajalca v stečaj. Investitor se na sodišču še vedno pravda z izvajalci zaradi nepriznanih oziroma previsoko ocenjenih del. Na podlagi lastnih izkušenj in navedenega sem trdno prepričan, da je v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da Dars kot investitor zagotovi vsem ponudnikov enakopravno in pošteno obravnavo ter da posel gradnje druge cevi karavanškega predora dobi najugodnejši ponudnik, ki ima največ referenc in ki lahko garantira čas ter ceno gradnje. Naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi.

Tako sta Stojan Petrič in njegov Kolektor začela pohod na Karavanke, s člankom na naslovnici Dela o turškem dumpingu. No, Kolektor je kasneje izpadel iz igre. Tako sta Stojan Petrič in njegov Kolektor začela pohod na Karavanke, s člankom na naslovnici Dela o turškem dumpingu. No, Kolektor je kasneje izpadel iz igre.

Preberite tudi:

Milijoni evrov za Karavanke sprli Kolektor in Euro-Asfalt. Bećirović pa na sceni namaka Petriča, kjer le more.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
dars predor karavanke aljuš pertinač Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret SGP Pomgrad Marti Avstrija Marti Švica Gorenjska gradbena družba Metrostava Češka Asfinag Swietelsky Implenia stereich Branko Žiberna Stane Remic Igor Tavčar

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Tone Hribar

2019-07-22 10:24:20


Malo imam že zadosti tega sranja!! Dejte že enkrat VSE pokrast in spravit v stečaje , da bo že enkrat mir s tem svaljkanjem modelov iz ene pozicije na drugo in povsod prisotna ista agencija za izbor kadrov DUTB, SDH, DARS to je res zelo zanimivo kako se kolo sreče obrača in je naklonjeno eni in isti garnituri. Aleksandar Kešeljević in Eriko Kopač rineta Mirando Grof na DARS, kjer je zaposlena žena Kešeljevića, da bodo lahko še naprej praznili državno blagajno; koncentacija pri koritu SDH. Vrejtno gre za deal EU komisarja, ker so ga ministi SMC podprli in so na plano spuščeni mrhovinarji. Eeee Marjan Šarec postavljaš iste kadre v drugi volčji preobleki ne poneumljaj ljudi. Spoštovani raziskovalni novinarji kaj pa imenovana kandidatka Nada Drobne Popovič je zagotovila vse ustrezne razpisne pogoje ob imenovanju - predvsem ali ima večletne vodstvene izkušnje na podobnih delovnih mestih, na kakšen način je bila imenovana za vodjo oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložb v SDH pred imenovanjem za članico SDH in kolikšen čas je navedeno delo upravljala. Enako velja tudi za Pirca in Runjaka. Jasno je da sta bila postavljena s strani prejšnjih vlade in je potrebno preveriti tudi njuno ustreznost pogojev. Logično je da vsaka vlada zamenja vodstvo teh državnih funkcij in ali so v preteklih menjavah tudi izplačevali take odpravnine, kot sta jo dobila ta dva. Spoštovani imenovana kandidatka Nada Drobne Popovič je en velika lisica ne bodite takon naivni naj bi bila tesna prijateljica Mateja Runjaka oba prej iz DZL to je vse splošno znano pa ji je sedaj hudo, ker ni več avteka, da bi se lahko furala na seanse z Runčijem, da bi jo lahko Runko rukal. Mogoče sta dobila premalo odpravnine in je razpadel trojček - vlakec Pirc, Runko in Drobne z velikimi plani lačen državnega denarja. Pric se je priklopil na vagon DUTB d.d. sedaj je potebno še ostale aktivirat, da se pelje karavana naprej. Ženščina naj bi kao zagotovila vse ustrezne razpisne pogoje ob takratnem imenovanju - predvsem vprašljive so njene večletne vodstvene izkušnje na podobnih delovnih mestih. Preverite na kakšen način je bila imenovana za takratno vodjo oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložb v SDH pred imenovanjem za članico SDH in kolikšen čas je navedeno delo upravljala. Gospa je bila izbrana za članico SDH tu govorimo o mednarodnem razpisu s čim je uspela prepričati kadrovsko agencijo in NZ, kje je njen in put oz. prednost pred vsemi, ki jih ni bilo malo po poročanju medijev. Govori se da naj bi visoko leteča ženščina pripadala še pred časom kvoti DL pred SDH v času agencije AUKN, kjer je delovala, kot vršilka dolžnosti članice uprave AUKN v letu 2012 - cca. dva meseca nato je bila hito zamenjana. In sedaj se kiti, da je tata mata v smisli kakšne dobre izkušnje ima ravno primerna za DARS. Primerjajte njena leta vezano na pogoje primerljivih delovnih izkušenj - dobro bi bilo videti vse predhodnje razpise. Govori se, da naj bi se izobraževala na Jambrekovem faksu pred tem naj bi imela izobrazbo s področja organizacije v Kranju, magisterij na FDŠ. Ali je to primerljivo z mednarodnim razpisom, financami ali pravom, ki sta temeljni vedi potrebni za korporativno upravljanje po načelih OECD ocenite sami ter izkušnje s področja upravljanja katerih koli kapitalskih naložb ali primerljivih podjetji, kaj šele večim miljardami naložb. Ta pa se JE ukvarjala ali je bil avtoček Pirca in Runjaka prepoceni takrat prodan; škoda da ga ni potem sama prodala saj je bila poleg zdrah pa dolgega opravljivega gobca; neuka natakarica, ki je baje stregla kave. Ali ima nova uprava res prave izkušnje ali so njihove izkušnje iz finančne industrije , v primerjavi s tistimi, ki upravljajo sklade podobne velikosti, limitirajoče proti nič. V igri pa je bilo več milijard evro. Za te ljudi v preteklih obdobjih ni bil objavljen noben strokovni članek, da bi ljudje sploh vedeli kako razmišljajo. V času takratnega delovanja Runjaka ravno tako predstavnika DL naj bi napredovala na delovno mesto vodje oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložbv SDH ali je bil za to potreben razpis ali ne ocenite sami – morda bi bil potreben že zaradi davkoplačevalcev ali pač ne. Kajti tukaj naj bi šlo za kadrovanjena na naj oodgovornejša mesta v državni novo nastali pravni družbi SDH. Ali je šlo pri kadrovanju za uporabo metod golih dejstev in je bila enostavno postavljena na mesto vodje. V kratkem istem obdobju je bila ta oseba imenovana v nadzorne svete podjetij jasno v času mandata Runkarja. No in te ključne kadre z mednarodnim razpisom nam je davkoplačevalcem pomagala izbrati kadrovska agencija, kot je bilo povedano na TV poročilih – Ampro Adria d.o.o. na Prešernovi v Ljubljani – direktor agencije Marko Malkar že napol plešast in znerviran opijanjen bivši zaposlenec na Ameriške ambasade. Član Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji - AmCham je tudi firma Amrop Adria, ki je »kadrovsko svetovala« nadzornemu svetu državnega SDH pri izbiri uprave SDH. Zanjo dela Milena Pervanje. Večina nadzornikov državnega SDH, uprave SDH in Milena Pervanje, je povezanih z zasebnim društvom Boruta Jamnika, ZNS. Direktorica te firme je Milena Pervanje, ki je tudi dolgoletna predavateljica na popolnoma zasebnem društvu Združenju nadzornikov Slovenije ZNS, kjer je predsednik Borut Jamnik. Za to »kadrovsko svetovanje pri imenovanju članov uprave državnega SDH« je firma Milene Pervanje, od državnega SDH prejela nakazilo 24.400 EUR davkoplačevalskega denarja. V imenu nadzornega sveta so v Amrop Adria »strokovno izbrali upravo državnega SDH«, v zasedbi Marko Jazbec, Anja Strojin Štampar in Nada Drobne Popovič. Najmanj Štamparjeva in Jazbec sta prijatelja in dolgoletna člana zasebnega Jamnikovega društva ZNS. Ko so bili ti člani uprave SDH imenovani, so z firmo Amrop Adria, kjer dela predavateljica na zasebnem Jamnikovem društvu ZNS, nemudoma sklenili še eno svetovalno pogodbo in jim za svetovanje, plačali še 24.400 EUR davkoplačevalskega denarja. Tako so člani uprave državnega SDH, firmi Amrop Adria ki je v AmCham in Mileni Pervanje iz popolnoma zasebnega Jamnikovega društva ZNS naj bi vrnili uslugo za podporo pri imenovanju. Za to interesno trgovanje so uporabili davkoplačevalski denar. Borut Jamnik je s pomočjo Milene Pervanja, ki je predavateljica na zasebnem Jamnikovem društvu ZNS, kontroliral strokovni postopek imenovanja uprave SDH. Milena Pervanje je v imenu nadzornega sveta državnega SDH ocenila prijavljene kandidate in izdelala predlog za imenovanje članov uprave SDH. Prijavljene kandidate, ki nimajo certifikata Jamnikovega zasebnega društva ZNS, kjer tudi sama osebno predava, je izločila iz postopka izbora, oziroma jih je slabše ocenila. Tako je Borut Jamnik preko Milene Pervanje, ki predava na njegovem zasebnem društvu ZNS, uspel postaviti Jazbeca in Štamparjevo v upravo državnega SDH. Tam ta dva postavljata nadzornike v vse firme v državni lasti. Tudi v NLB in Luko Koper. No in kateri stranki pripada Borut Jamnik, ki kadruje očitno v vsaki vladi – kdo je pravzaprav ta oseba drugo članico uprave pa povezujejo mediji ravno s tem človekom.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Za karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država.