objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Nedelja, 30. december 2018 ob 07:09

Za Karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država oziroma zakaj skoraj zagotovo ne bomo nikoli normalna država.
Če bo Dars spet izbral Turke, bomo torej dobili odgovor, ali še obstaja najmanjše upanje, da bo Slovenija nekoč normalna - srednjeevropska - država. Ne Švica, se razumemo, ampak Avstrija. In da se globoka država vendarle konča še pred Karavankami ...
Forum !

Odpri galerijo

Predsednik vlade Marjan Šarec med govorom na nedavni proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. (foto: STA)

(Piše: Aljuš Pertinač)

Če kaj smrdi pri zgodbi o gradnji druge cevi predora Karavanke, to ni naročnik Dars, to niso izbrani izvajalci Turki in to vsekakor niso naši severni sosedi Avstrijci, ki so do sedaj izvrtali že okrog 400 metrov predorske cevi. Ne, če kaj smrdi pri vsem skupaj, je to, da je največji javni gradbeni projekt pri nas odvisen od petih ljudi v formalno neodvisnem, dejansko pa očitno pristranskem DKOM.

Če želite, da vas glava kot po najhujšem silvestrskem mačku boli že nekaj dni prej, potem iz arhiva RTV Slovenija izbrskajte posnetek oddaje Tarča, ki je bila na sporedu 20. decembra. Saj veste, Tarča je paradna preiskovalnonovinarska oddaja nacionalne televizije v tako imenovanem prime time (elitnem) terminu in je na sporedu enkrat na teden. Če pa želite, da vas glava boli kot po najhujšem silvestrskem mačku še vsaj tja do pravoslavnega novega leta, torej 14 dni dlje, potem berite naprej.

AVSTRIJCI ŽE VRTAJO ...

MI SE PA ŠE VEDNO POGOVARJAMO. ZAKAJ?!

Govora bo namreč o Karavankah, točneje o gradnji druge cevi predora Karavanke, še točneje pa o tem, zakaj vsem nam tako draga Slovenija vse bolj izgublja sleherno možnost, da bi v bližnji prihodnosti postala normalna srednjeevropska država. Ne Švica, to je verjetno nedosegljivo, ampak recimo Avstrija. Saj veste, naša severna soseda, ki jo tako radi premagujemo v smučanju in hokeju. Država, kamor smo v času samoupravnega socializma hodili po lego kocke, sedaj pa hodimo na adventne sejme, da si malce odpočijemo od trubačev in vonja po specialitetah z žara, ki v teh prazničnih dneh kraljujejo pri nas.

Ko smo o Darsovem javnem naročilu prvič pisali na tem portalu 4. julija letos (vir), ja, zgodba se vleče, ampak tako je pač z vsemi javnimi investicijami pri nas, smo izrazili upanje, da se globoka država, se pravi neformalna vladavina centrov moči tranzicijske levice, tokrat ne bi končala na Karavankah (meji s sosednjo, normalno srednjeevropsko državo Avstrijo), ampak že pred Karavankami. Kot kaže zdaj, je bilo naše upanje drobno kakor pšenično zrno. Ampak ker upanje umre zadnje, pojdimo naprej.

Za začetek si malce osvežimo spomin. Avstrijski Asfinag in naš Dars, torej oba upravljalca avtocest, kamor sodi tudi karavanški predor, sta praktično hkrati objavila mednarodno javno naročilo za gradnjo druge cevi tega predora. Prav imate, lahko bi objavila skupno javno naročilo in potem verjetno danes tega teksta ne bi brali, ampak bi brali tekst, kako bo druga cev zgrajena v roku in za najnižjo možno ceno. Vendar ga nista. Na avstrijski strani je šlo vse po načrtih, kot pri naših severnih sosedih, ko gre za tako velike (stomilijonske) investicije v javno infrastrukturo, praviloma tudi gre. Na javno naročilo je prišlo več ponudb, izbran je bil najcenejši ponudnik, edini pritožnik je od pritožbe odstopil, še preden bi o njej dokončno odločili avstrijski organi, in dela so se začela. Ko to berete, Avstrijci vrtajo že več kot tri mesece in so do sedaj izvrtali kakšnih 400 metrov predorske cevi.

Pa pri nas? Pri nas ta trenutek še vedno ne vemo, kdo bo gradil naš del druge predorske cevi Karavank, za kakšno ceno in kdaj. Kako je to mogoče, se boste vprašali. Hja, saj veste, na sončni strani Alp, tam, kjer vlada globoka država, je pač vse mogoče. Pri nas namreč ni šlo vse po načrtih. No, ja, odvisno od tega, koga vprašate. Na javno naročilo Darsa se je namreč prijavil tudi turški gradbeni gigant Cengiz Insaat in ponudil daleč najnižjo ceno. Damping, boste rekli. Niti ne, Avstrijci namreč gradijo kilometer daljši del druge predorske cevi za praktično identično ceno. Ker naj bi bil na avstrijski strani teren zahtevnejši in ker bo moral izbrani izvajalec na slovenski strani zgraditi še 600 metrov dovozne ceste, je ob upoštevanju višjih avstrijskih cen turška ponudba zgolj 5 odstotkov cenejša od izbranega izvajalca v Avstriji.

Na javno naročilo so se seveda prijavila tudi slovenska podjetja. Ker pa nobeno slovensko gradbeno podjetje nima zahtevanih referenc, imajo vsa brez izjeme tuje partnerje v konzorciju. Dars je kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo Cengiza. Na ta izbor so trije naslednje uvrščeni ponudniki glede na ceno ponudbe, Gorenjska gradbena družba (GGD, partner češko podjetje Metroslav), Euroasfalt iz Bosne in Hercegovine ter Kolektor CGP (partner turško podjetje Yapi Merkezi), vložili revizijske zahtevke, ki jih je Dars zavrnil, zato so se pritožili na državno revizijsko komisijo, ki pri nas bdi nad zahtevki za revizijo v postopkih javnega naročanja.

ZAKAJ DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA SMRDI DO NEBA?

In sedaj pridemo do bistva problema.

Državna revizijska komisija (DKOM) je organ sui generis v našem pravnem redu. Na njeno odločitev namreč ni mogoča nobena pritožba. To pomeni, da so njene odločitve dokončne in je nad DKOM zgolj še modro nebo. To je seveda pravni unikum ne samo v Sloveniji, ampak v praktično celotni Evropski uniji. Takšno ureditev ima poleg nas namreč samo še Malta. Ste kdaj slišali, da Malta slovi po učinkovitih, preglednih in gospodarnih postopkih javnega naročanja?

Vprašanje je seveda retorično. Ker zoper odločitve DKOM ni pravnega varstva, mogoče so zgolj odškodninske tožbe, ki pa jih seveda v primeru uspeha ne nosi DKOM, ampak naročnik javnega naročila, uganili ste, v končni instanci smo to mi, davkoplačevalci, nas tudi evropska komisija (EK) vsako leto znova opozarja, da takšna ureditev ni najboljša in naj vendarle uvedemo drugostopenjsko sodno preverbo odločitev DKOM. V zadnjem poročilu je EK celo zapisala, da sam postopek izbora članov DKOM ne zbuja zaupanja v nepristranskost in strokovnost.

Zakaj je to pomembno? Zato, ker šteje DKOM ob celi kopici strokovnih sodelavcev zgolj pet članic in članov in ima po EU-zakonodaji status tako imenovanega tribunala, torej de facto sodišča. Pričakovali bi, da bodo njeni člani torej izbrani po najstrožjih strokovnih kriterijih, takšnih, ki veljajo denimo za ustavne sodnike. Pa ni tako. O pritožbi treh neizbranih ponudnikov (DKOM je njihove ločene zahtevke združila v enega) je odločal tričlanski senat DKOM. Predsednica senata Mateja Škabar je po javno dostopnih podatkih diplomirala iz Sistemske umestitve invalidskih podjetij. Gre za visokošolski študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Magistrirala je iz Vpliva regionalne politike v EU na razvoj regij v Sloveniji na Novi univerzi - Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. O doktorski disertaciji ni javne objave oziroma podatka. Član senata DKOM je bil tudi Gregor Šebenik. Leta 2010 je magistriral iz Vloge poklicnih gasilcev v nacionalno varnostnem sistemu Republike Slovenije na Novi univerzi - Fakulteti za državne in evropske študije. Članica senata je bila še Tadeja Pušnar, ki je univerzitetna diplomirana pravnica. Diplomirala je iz Pravne ureditve hišne preiskave v zakonu o kazenskem postopku.

Nihče izmed treh članov senata DKOM, ki je odločal o treh revizijskih zahtevkih, torej nima pravosodnega izpita. Nihče izmed njih ni strokovnjak za javna naročila. Nihče izmed njih po izobrazbi ni ekonomist, recimo strokovnjak za ekonomiko cene. In nihče izmed njih ni gradbeni inženir. Namesto tega se spoznajo na invalidska podjetja, gasilce in hišne preiskave. Ko je senat DKOM pozval Dars, da se izreče o treh revizijskih zahtevkih, jim je ta poslal odgovor na 114 (z besedo: sto štirinajstih) straneh. Darsu kot naročniku, ki ima zaposlene strokovnjake za javna naročila in gradbene inženirje, ki je kot investitor sodeloval pri gradnji nešteto kilometrov avtocest in tudi kakšnega predora, torej ni uspelo prepričati DKOM, da je izbral pravega ponudnika.
Mu je pa uspelo prepričati praktično vse ostale. Prepričal je denimo Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Vir: IPP Vir: IPP
Citiram: "Glede na navedeno menimo, da dejstvo, da je družba Cengiz na poziv Darsa naknadno dopolnjevala priloge k svoji ponudbi na javnem razpisu v delih, kjer jo je k dopolnitvi izrecno pozval Dars, pri čemer se ponudba Cengiza glede ponudbene cene in ključnih parametrov v ničemer ni spreminjala, ne pomeni kršitve načela enakopravnosti obravnave ponudnikov." Prepričal je denimo tudi Andreja Kraška, odvetnika in bivšega direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK). V oddaji Tarča je povedal: "Ker s temi naknadnimi spremembami ni prišlo do spremembe cene, bi po moji oceni morala komisija upoštevati zlasti načelo gospodarnosti in učinkovitosti, po katerem bi skratka do našega predora prišli ceneje in tudi hitreje." Ceneje in hitreje, zapomnite si to. In ne nazadnje, prepričali so dr. Igorja Šoltesa, bivšega predsednika DKOM in računskega sodišča, ki je v oddaji Tarča povedal, da se je DKOM pod njegovim vodstvom v primeru šentviškega predora odločil, da projekta ne zaustavi in dovoli gradnjo, ker se mu je to zdelo bolj gospodarno, kot pa da se postopek zaradi nenehnih pritožb vleče v nedogled.

Če poenostavimo, senat DKOM s svojo odločitvijo ni prepričal praktično nikogar razen dveh pravnikov. To pa sta partnerka izvršnega direktorja prodaje in marketinga v Kolektor Group Primoža Beštra - Nina Velkavrh (vir), ki je hkrati članica DKOM. Ja, prav ste prebrali, partnerka enega izmed direktorjev podjetja iz skupine Kolektor je hkrati ena izmed zgolj 5 (z besedo: petih) članov DKOM. Odkar je članica DKOM, to je od leta 2014, imajo podjetja Kolektorja zavidljiv score (rezultat) pri revizijskih zahtevkih: od šestnajstih primerov jim je bilo ugodeno kar v trinajstih, torej 13 proti 3 v njihovo korist. Pozor, v enakem časovnem obdobju je povprečje vseh pritožnikov malo nad 50 odstotkov ugodno rešenih zahtevkov. Torej, če bi imel Kolektor povprečen rezultat, bi bilo razmerje 9 proti 7 v njihovo korist, tako pa je 13 proti 3. Naključje? Komajda. Nina Velkavrh sicer ni bila članica senata DKOM, ki je odločal o pritožbah v zadevi Karavanke. Iz postopka se je baje izločila.

Ampak pozor, za odvetniške pisarne, piar agencije, velike lobistične pisarne in revizijske hiše, pri katerih se lahko zgodi, da naenkrat skrbijo za različne stranke, katerih interesi so si lahko v nasprotju oziroma lahko pride do konflikta interesov, velja tako imenovano pravilo Kitajskega zidu. Kaj to pomeni? V skladu s tem pravilom morajo preprečiti vsakršno fizično možnost, da bi ena odgovorna oseba prišla v stik s podatki, s katerimi razpolaga druga odgovorna oseba. Imajo stroga pravila, da se odgovorne osebe ne smejo pogovarjati med sabo o svojih strankah ali razkrivati podrobnosti o interesih svojih strank. DKOM pravila Kitajskega zidu nima. Nini Velkavrh nič ne preprečuje, da se o podrobnostih primerov, kjer imajo podjetja Kolektorja status stranke v postopku, ne bi pogovarjala z drugimi člani DKOM ali, kako bizarno, s svojim partnerjem doma. Prav tako ji nič ne preprečuje, da ne bi vpogledala v dokumentacijo konkurenčnih strank v teh primerih. Je po vsem tem skupaj DKOM res lahko neodvisen in samostojen organ, nad katerim je zgolj modro nebo?

Drugi pravnik, ki ga je odločba senata DKOM v zadevi Karavanke prepričala, pa je, ne presenetljivo, Borut Smrdel, predsednik DKOM. Za njega lahko rečemo, da vsekakor velja pravilo nomen est omen. Odločitev DKOM namreč smrdi do neba. Trije primeri so, ki nam dokazujejo, da je temu res tako, in gospod Smrdel nastopa v glavni vlogi v vseh treh.

Najbolj v nebo vpijoč in hkrati najbolj prepričljiv dokaz, da pri delu DKOM ni vse tako, kot mora biti, je kar izjava Smrdela v oddaji Tarča, ko ga je voditeljica soočila z dejstvom, da ima Kolektor score na DKOM, odkar dela tam Nina Velkavrh, 13:3. Smrdel je postregel s podatkom, da to ni nič nenavadnega. Strabag, s katerim po njegovih besedah Kolektor nima nič (kar tudi ne drži, saj se na nekatere projekte prijavljata v konzorciju), ima namreč razmerje 11:5 v svojo korist. Nadaljeval je: "Kar je natanko enako razmerje, kot ga ima Kolektor." Halo? 13:3 je enako 11:5!? Niti v sanjah. Kolektor ima na DKOM kar 81,25-odstotno uspešnost svojih revizijskih zahtevkov, medtem ko ima Strabag "zgolj" 68,75-odstotno. Res je, to je še vedno bistveno nad povprečjem ostalih pritožnikov, ampak še vedno krepko pod Kolektorjem.

Zakaj voditeljica Tarče Erika Žnidaršič ali kateri od drugih gostov ni soočil predsednika DKOM Smrdela s tako očitnim zavajanjem, ki si ga je privoščil v prime time terminu nacionalne televizije v njeni elitni preiskovalni oddaji, ostaja nepojasnjeno. Verjetno pa je ravno dejstvo, da jo je odnesel s tako veliko lažjo, pripomoglo k temu, da je z lažmi in vivo, v neposrednem prenosu, torej v živo, mirno nadaljeval. Čeprav bi moral že zaradi te prve eklatantne laži kot posran golob odleteti s čela tako pomembnega organa.

Ko je bil Smrdel v oddaji soočen z dejstvom, da je odločba senata DKOM v zadevi Karavanke nekonsistentna, je lagal, da temu ni tako. Poglejmo dejstva. Izpostavili bomo samo tri najočitnejše nekonsistentnosti v odločbi, s katero je DKOM zaustavila stomilijonski in trenutno največji javni gradbeni projekt v državi!

Na strani 19 v odločbi DKOM piše: "Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ne potrjuje naročnikovih navedb, da so podatki o kalkulacijskih elementih cene na enoto, ki izhajajo iz spornih prilog, v fazi izvedbe javnega naročila relevantni za oblikovanje oz. določitev cene za morebitna dodatna dela." Če prevedemo: DKOM se ne strinja z navedbami Darsa, da so priloge, ki jih je izbrani turški izvajalec na podlagi poziva Darsa dopolnjeval in spreminjal, pomembne za obračunavanje morebitnih dodatnih del.

Naprej na strani 20 v odločbi DKOM piše: "Na tem mestu gre še zavrniti navedbe tretjega predlagatelja, da priloge C1, D in D1 predstavljajo cenike, po katerih bo izvajalec obračunal svoje storitve oziroma vgrajeni material." Torej, priloge ne predstavljajo cenikov za obračunavanje storitev in materialov, ki bodo vgrajeni. Zakaj je to pomembno? Zato, ker DKOM Turkom očita ravno to – da so naknadno spreminjali priloge, ki so podlaga za oblikovanje enotnih cen in temeljni element skupne ponudbene cene.

In še zadnji salto mortale: Na strani 21 je navedeno, da je glede cen za mehanizacijo iz priloge D že na prvi pogled očitno, da te glede na višino ne morejo utemeljiti cen na enoto postavk, pri katerih so uporabljeni ti viri. Na 23. strani je navedeno, da je v obravnavanem primeru – ob upoštevanju, da izbrani ponudnik spornih prilog ni v celoti izpolnil – že na prvi pogled očitno, da so v spornih prilogah napake. Nato pa na isti strani DKOM sklene, da ugotovljenih napak v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče opredeliti za očitne napake. Skratka, spet pišejo, da cene iz prilog niso pomembne, kasneje pa še ugotovijo, da je prišlo do očitnih napak, ki pa jih ni mogoče šteti za očitne napake?!

Če povzamemo, ob podrobnem branju odločbe senata DKOM je videti, kot da sta jo pisali najmanj dve različni osebi. Najprej se bere tako, kot da je Dars upravičeno razveljavil vse tri revizijske zahtevke, na koncu pa iz tega izpelje kontradiktoren sklep, da je Dars ravnal nezakonito, ker je Turkom omogočil naknadno popravljanje ponudbe, ki jih je postavila v neenakopraven, bolj ugoden položaj v primerjavi z ostalimi ponudniki.

Dejstva pa so neizprosna. Ponudbena cena se v ponudbi Turkov ni spreminjala. Elementi ponudbene cene se prav tako niso spreminjali. Ker ni prišlo do spremembe cene, tudi ni prišlo do spremembe rangiranja ponudnikov, torej vrstnega reda najugodnejših ponudb. Zakaj podjetje, ki je do sedaj zgradilo že 400 kilometrov cestnih in železniških predorov, ni znalo brez dodatnih pojasnil Darsu že v prvo pravilno izpolniti vseh prilog, je seveda drugo vprašanje. Ima pa verjetno nekaj opraviti s tem, da je slovenski Dars prvič objavil mednarodno javno naročilo, na katerega se je prvič samostojno prijavilo podjetje iz Turčije. Ampak Smrdelova zavajanja v oddaji Tarča se tukaj še niso končala. Ko je bil soočen z očitkom, da DKOM na račun pravniškega črkobralstva zanemarja načelo gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročanja, je trdil, da imajo pri tem zvezane roke in da niso mogli odločiti drugače. Kaj bi v primeru drugačne odločitve z njim in senatom storila Nina Velkavrh, res ne vemo, da niso mogli odločiti drugače, pa preprosto ne drži. Prvič je to, kot smo zapisali zgoraj, v sami oddaji utemeljil bivši predsednik DKOM Šoltes, in drugič, v dosedanji praksi DKOM obstaja veliko primerov, kjer so storili prav to, torej dali prednost gospodarnosti in učinkovitosti.

Poglejmo si en primer (vir). V svoji odločitvi številka: 018-235/2016-7 so tako odločili: /…/ "Izjemoma je mogoče tudi v navedenih delih ponudbe odpravljati določene napake, in sicer kadar gre za popravek ali dopolnitev očitnih napak, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba." In nadaljevali: /…/ "Ob upoštevanju dejstva, da je izbranemu ponudniku omogočil številna dopolnjevanja in večkratno spreminjanje ponudbe v istem delu, njegovo ravnanje kaže na to, da je postopek dopolnjevanja in spreminjanja ponudb prešel v nedopustna pogajanja med naročnikom in izbranim ponudnikom o tem, kakšna je prava vsebina ponudbe in na kakšen način naj izbrani ponudnik dopolni ponudbeno dokumentacijo, da bo ta popolna in ocenjena kot dopustna."

Torej - DKOM je dejansko že odločil o zelo podobni zadevi in v nasprotju s stališčem, ki so ga zavzeli v okviru odločbe v primeru Karavanke. V našem primeru so bili namreč Turki le enkrat pozvani na dopolnitev (v isti zadevi), hkrati pa tudi ni mogoče šteti njihove ponudbe po dopolnitvi kot "nove ponudbe", saj se ponudbena cena in bistveni deli ponudbe niso spreminjali. Hkrati – načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov bi bilo lahko kršeno le, če bi naročnik dejansko tudi pregledoval in ocenjeval ostale ponudbe. DKOM piše: "Če se naročnik odloči, da bo pozival k dopolnitvi ponudbe, mora zaradi spoštovanja načela enakopravne obravnave ponudnikov omogočiti dopolnjevanje v istem delu tudi drugim ponudnikom." Ker pa v primeru Karavanke ostale ponudbe sploh niso bile predmet pregleda in ocene, do neenakopravne obravnave v nobenem primeru ni moglo priti. Dodajmo še, da je DKOM pisal tudi o tem, da je namen instituta dopolnjevanja, popravljanja in spreminjanja ponudb preprečiti, da bi prihajalo do izločitve ponudb iz formalnih razlogov, in se pri tem oprl na prakso Sodišča Evropske unije (ki jo imamo že v okviru pravnega mnenja IPP).

Torej, ne samo da je DKOM z odločbo v primeru Karavanke kršil svojo dosedanjo prakso in sprejel odločitev, ki je nekonsistentna sama po sebi, ampak je tudi sprejel odločitev, ki je negospodarna, neučinkovita, nekorektna do naročnika in izbranega ponudnika ter predvsem v nasprotju z duhom in načeli zakona o javnih naročilih ter dosedanjo prakso Sodišča EU. Je pa seveda povsem v skladu z več kot 81-odstotno uspešnostjo zahtevkov Kolektorja na DKOM, odkar je tam zaposlena partnerka enega od njihovih direktorjev.

Stvar je torej popolnoma jasna. Če kaj smrdi pri zgodbi o gradnji druge cevi predora Karavanke, to ni naročnik Dars, to niso izbrani izvajalci Turki in to vsekakor niso naši severni sosedi Avstrijci, ki ob enaki EU-zakonodaji vrtajo že tri mesece in so do sedaj izvrtali že okrog 400 metrov predorske cevi en kilometer daljšega predora za praktično identično ceno, kot je bila najnižja ponudbena cena pri nas. Ne, če kaj smrdi pri vsem skupaj, je to, da je največji javni gradbeni projekt pri nas odvisen od petih ljudi v formalno neodvisnem, dejansko pa očitno pristranskem DKOM.

EPILOG

In epilog? DKOM kljub vsej pristranskosti ni mogel popolnoma izločiti Turkov, zato je žogico ponovno vrnil Darsu. Dars ima sedaj tri možnosti. Lahko izbere drugega ponudnika, temu pa bo sledila pritožba Turkov in vložitev odškodninskega zahtevka zoper Dars. Uganili ste, čas gradnje predora Karavanke se bo še podaljšal in cena za nas, davkoplačevalce se bo še povišala. Lahko razveljavi javno naročilo, čemur bodo sledili odškodninski zahtevki vseh ponudnikov. Spet ste uganili, čas gradnje predora Karavanke se bo še bolj podaljšal in cena za nas, davkoplačevalce se bo še bolj povišala. Ali pa naredi edino razumno stvar in ponovno izbere Turke kot najboljšega ponudnika, čemur bodo seveda znova sledile pritožbe Kolektorja & co. in na potezi bo spet DKOM.

Cengiz Insaat se je že javno pisno zavezal, da se ponudbena cena ne bo spreminjala in da lahko v primeru podpisa pogodbe z Darsom do februarja 2019 nadomestijo vso zamudo in predor zgradijo v roku (istočasno kot Avstrijci). Do danes se k čemu podobnemu ni zavezal nihče od ostalih ponudnikov, še najmanj pa tisti, ki so se nad izborom pritožili. Če bo Dars spet izbral Turke, bomo torej dobili natančen in celovit odgovor, ali še obstaja najmanjše upanje, da bo Slovenija nekoč normalna srednjeevropska država. Ne Švica, da se razumemo, ampak Avstrija.

In morda še pomembneje, dobili bomo dokončen odgovor, ali se globoka država res konča šele na Karavankah ali pa vendarle morda še pred njimi. Če nič drugega, si ta odgovor po 27 letih samostojnosti in neodvisnosti prav gotovo zaslužimo.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje Faktor na TV3)

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
dars Karavanke

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-03-21 11:40:31


Ko je razpadla Jugolandija je bilo iluzorno pričakovati, da bodo nedotakljivi komunisti, politično gledano,Kučan recimo, v najboljših letih, če že ne bežali čez mejo, se pa vsaj prekvalificirali v prodajalce, varnostnike ali strojevodje.. Nekoliko so se le potuhnili in še dandanes z osmimi in devetimi križi na hrbtu, so polno operativni. Imago Sloveniae. Poslati Zemljariča , da nagovori evropske poslance. ..Tako se tudi lumpi tipa Leben ne bodo dali odgnati od državnega korita Kot podgane bodo vedno našli pot, skozi kanalizacijo, če ne drugače. Učinkovala bi le deratizacija...Vlada deluje po principu kriminalnih združb. Noben odstop, kaj šele moralno-etična načela, zato razbojnikov ne ustavi, da ne bi dosegli svoje. Namišljeni magister oz. doktor znanosti, bo še vedno vlekel odločilne poteze na okoljskem resorju in še naprej skrbel za zločine nad naravo in posledično ljudmi.Žajček bo le podpisoval, kar mu bo ukazano ali vsaj namakal prst v črnilo. ..Biti moraš res bolan v glavi, da pri Lebnu vidiš eno samo kvaliteto. Po vseh razbojništvih, v katera je bil vpleten. Maščuje se tudi naravi, ki ga je udarila že ob rojstvu in ga obdarila le s kilogrami. ..Režimska trobila delujejo po principu, poslušna glavica, sita guzica. ..Na nagrado iz Murgel čakajo kot na svoj jackpot dobitek. Nekateri se zato še vedno čudijo, da jih je ciganka nažgala po desni...Kaj češ, tudi tisoč in več kilometrov od doma, se najdejo sorodniki in sosedi.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Za Karavanke gre! Tam, kjer pravimo, da se konča globoka država oziroma zakaj skoraj zagotovo ne bomo nikoli normalna država.