Gospod Golob ima svoje videnje :-) https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwjei8GFkJ3gAhWHJVAKHZKODN4QFjAAegQIBhAB&url=https://www.delo.si/gospodarstvo/finance/golob-90-odstotkov-kriminala-v-bankah-je-povzrocila-janseva-vlada.html&usg=AOvVaw3mKheZEZrEloPTOdEesi_Z

Spoštovani, pred časom smo se obrnili na takratnega bodočega in sedanjega Predsednika vlade Marjana Šarca, predsednika Združenje Frank g. Matjaža Sušnika, organe Evropske unije v Bruslju in nekaj naslovnih medijev. Vlada Mira Cerarja od 2014 - 2018 tega ni uspela urediti, kjub obljubam Mira Cerarja njegovega diplomatskega leporečenja o ranljivih skupinah, kako naj bi imel posluh za segment srednjega prebivalstva Slovenije. Za te ljudi, ki se niso rodili z zlato žlico v ustih je poskrbel tako, da je dopustil da so se krediti prebivalcev SLO - davkoplačevalcev katere je financirala NLB d.d. odstopili nekim Švicarskim izterjevalnim skupinah. Javni poziv ga. Rosvita Pesek, ga. Erika Žnidaršič in g. Bojan Požar lepo vas naprošamo, da raziščete in opozorite na vsa ozadja kako rešili slovenska gospodinjstva. Rešitve bi morale zagotovo obstajati vendar se jih vlada in banka Slovenije očitno ni še lotila. 100 % državna banka Nova Ljubljanska banka d.d. je del kreditov do fizičnih in nekaj poravnih oseb oseb prodala pred večimi meseci - nejasnim in nepoznanim (zasebnim) podjetjem v SLO in Švici, katera v Sloveniji verjetno nimajo dovoljenja za potrošniške kredite. Naprošamo vas za obrazložitev pravne podlage. Zato iz državne banke ne bi smeli prodajati kreditov-terjatev do fizičnih oseb čudnim, nejasnim zasebnim podjetjem. Tu sumimo, da gre za niz kaznivih dejanj zlorabe položaja in pooblastil z namenom oškodovati 100 % državno Novo Ljubljansko banko d.d.. in prebivalstvo. 100 % državna banka pomeni, da je NLB v lastni VSEH DRŽAVLJANOV. In dejansko so vsa državna podjetja po sami naravi stvari v 100 % lasti vseh državljanov. Vlada je samo izvoljena skupina državljanov, ki posredno upravlja državna podjetja v času svojega mandata. Krasti v času svojega mandata in zlorabljati položaja po zakonodaji SLO-EU ne sme. Iz take banke z namenom zasebnih koristi ne sme noben najet manager (uprava NLB) prodajati nobenih terjatev zasebnim (čudnim, netransparentnim in nejasnim) podjetjem, KI NIMAJO DOVOLJENJA ZA POTROŠNIŠKE KREDITE. Tu je potrebno razmisliti o kazenskih ovadbah zoper takratne uprave NLB d.d. - in takratne nadzorne svete NLB .d.d - ki so izpeljali te prodaje teh kreditov čudnim, nejasnim, prikritim zasebnim podjetjem - po 30 % dejanske vrednosti terjatve-kredita. Ostalih 70 % je bilo očitno podarjenih iz državne NLB d.d. zasebnim podjetjem ! Sum kaznivih dejanj zlorabe položaja in pooblastil, kot je razbrati spodaj. Državljani sumimo, da so takratne uprave NLB d.d. in nadzorni sveti NLB d.d, namerno z zlorabo položaja in pooblastil (kazniva dejanja po Kazenskem zakoniku) oškodovali NLB d.d. za več 100.000.000 evrov. Da, za več 100 milijonov evrov. Zagotovo bi morali pooblastiti neko banko v Sloveniji, ki bi pomagala ljudem, družinam da se v prihodnosti ne bi dogajale tragedije, družin otrok, raznih deložacij, samomorov, kot smo bili priča preteklih žalostnih zgodb. Ali na gredo ljudje na ulice po scenariju, kot v Beogradu in Banja Luki, da opozorijo na vse te nepravilnosti, ki se dogajajo. Kaj se dogaja s spodaj omenjenimi več tisočimi terjatvami v Sloveniji ? Kredite, katere je banka NLB po določilih Zakona o bančništvu (ZBan) plasirala slovenskim državljanom zagotovo posamezniki in družine niso vzeli z namenom, da bi jih ne vrnili. Cca. 8-let trajajoča huda gospodarska kriza v Sloveniji je v brezposelnost pahnila več kot 90.000 prebivalcev Slovenijje. Ljudje so bili potem brezposelni, obupani, delovnih mest ni bilo. To je bil glavni razlog za slabe kredite, oz. kredite, s katerimi je bila težava z odplačevanjem. Verjetno za vsakim kreditom, ki jih je NLB ostopila brutalnim izterjevalcem brez usmiljenja ali da bi se pogovorila s komitenti o reprogramih in poiskala rešitve se je raje pri tolikih zaposlenih, ki jih ima Nlb d.d. najetih kreditov znebila po velikih diskontih (70 % popusta=diskonta) in obrnila v ozadju še kakšen posel - za zasebne žepe. Za temi kreditojemalci zagotovo stoji žalostna zgodba o nezmožnosti odplačil npr. bolezen, smrt. izguba zaposlitve.Ti izterjevalci niso banke in se ni možno dogovarjati o besedi kredit - mesečno odplačilo itd. saj je težnja, da se paketi ne glede na ročnost hitro zapirajo oz. poplačujejo. Kje bodo ljudje družine na enkrat lahko dobili npr. po 100.000 EUR, da bi kredit poplačal takoj v primeru da je imel ročnost pri banki 20 let. Izterjavalci, ki za njimi stojijo odvetniki pa nimajo potrpljenja več, kot leto ali leto in pol in grozijo z deložacijami, izvršbami itd. Lepo vas naprošamo ali lahko prevzamete in se zavzamete tudi za slovenske potrošniške - kreditojemalce katerih je (Nova Ljubljanska banka d.d. v nadaljevanju NLB) prodala terjatve do fizičnih osebe združbam, ki se skrivajo za odvetniškimi pisarnami v Sloveniji. Te odvetniške pisarne sedaj na bolj ali manj čudne načine izterjujejo te kredite. Ti potrošniki-kreditojemalci so torej v preteklosti sklenili običajne kredite z NLB - banko z licenco za opravljanje bančnih poslov od bančnega regulatorja v R. Sloveniji - Banke Slovenije. Sedaj kreditojemalce izterjujejo odvetniške pisarne, ki nimajo licence za opravljanje bančnih poslov. Vloga teh odvetniških pisarn pri tem je dvomljiva, nejasna, ne ve se ali je brez bančne licence njihova dejavnost sploh zakonita. Govorice so, da so plačali za te terjatve iz teh kreditov samo 10 % ali 20 % ali največ 30 % same terjatve-kredita. Kar bodo iztržili več, bo njihov dobiček in dobiček skupin ljudi, ki se skrivajo v ozadju za temi odvetniškimi pisarnami lociranimi na štajerskem. Kdo so se ne ve. Nekateri politiki, kot je spodaj razvidno, so opozarjali na te nepravilnosti v Sloveniji, vendar se nihče še ni konkretno zavzel za te ranljive skupine. Eden najbolj potrošnikom nevarnih in najbolj nejasnih odvetnikov h kateremu je 100 % državna NLB d.d. spravila potrošnike je odvetnik Gregorja Lepoša - Mestni trg 10 A, 3210 Slovenske Konjice. in ostalih ne posebej znanih odvetnikov v Sloveniji - očitno je bilo natančno načrtovano kateri odvetniki bodo izpeljali umazani posel. Najbolj razvpit in čudno nejasen je odvetnik Gregor Lepoša, Mestni trg 10 A, 3210 Slovenske Konjice, z svojimi zaposlenimi, ki izvaja umazano izterjavo. Ker je bilo o njegovih načinih in pristopih izterjave že velikokrat zaznati, da je njegov postopek izterjave brutalen - uničuje slovensko prebivalstvo - fizične osebe in je vse prej od tega, kar piše članek DELO, kako se je sposoben pogovarjati in dogovarjati - ta odvetnik dejansko ljudi v prispodobi poskuša zadušiti in stisniti za vrat s takojšnjimi plačili v enkratnih zneskih. Komunikacija poteka izključno najpogosteje ustno, kot, da papir in e-pošta ne obstajata - da ni dokazov o njihovih čudnih postopkih. Skratka zelo in skrajno nenavaden način komunikacije - zaposleni se skrivajo za telefoni in se izogibajo kakršne koli pisne korespondence s fizičnimi osebami brez kakršnih koli zavez z njihove strani, da se je stranka karkoli dogovorila z njimi in bi imela kakršno koli zagotovilo, da je sklenjen nek dogovor o načinu odplačila. Zaposleni te pisarne Gregor Lepoša pritiskajo na ljudi in jih dejansko izsiljujejo po telefonu, kot da so največji delikventi te države Slovenije in niso vredni niti spoštljive besede. Naslednji odvetnik je Jure Ivančič Ulica Škofa MakDržečnika11, 2000 Maribor v sodelovanju z: IZTERJAVA, Družba za upravljanje s terjatvami in detektivskimi storitvami, d.o.o. Ptujska cesta 95 ▪ 2000 Maribor ▪ Slovenija itd,... DDM Invest VII d.o.o. DDM Invest VII d.o.o. Spletna stran podjetja DDM Invest VII d.o.o., slovenske podružnice podetja DDM Group AG iz Švice. Spoštovani z obilo občutka empatije za ljudi-sočloveka se obračamo nemočni na vas. Vljudno vas pozivamo ali je možno pripraviti posvetovalno oddajo in zaščito in na kakšen način bi se tovrstne zgodbe slovenskih gospodinjstev - fizičnih oseb lahko reševale ter, da se preveri kako so se banke lotile čiščenja svojih portfeljev. Kakšna usoda se godi ljudem, ki so v dobri veri vzeli kredite pri bankah z bančno licenco - sedaj pa so pristali pri spodaj navednih obravnavah odvetnikov in XY oseb - ki nimajo bančne licence - povabite odvetnika Lepošo in vse ostale osdvetnike v studio in naj pojasnijo način izerjave in koliko kreditev fizičnih oseb iz NLB d.d. se obravnavajo v njihovih pisarnah in usposobljenost kadrov, ki nimajo žal prav nobenega občutka za ljudi. Človek je dejansko samo za njih številka; uničujejo človeško dostojanstvo in v njihovi pisarni so dogajajo zelo žalostne zgodbe pokvarjenih odvetnikov in daleč od tega kar se prikazuje v medijih, kot npr: »Številk vam zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ne moremo izdati, lahko pa povemo, da je portfelj vseboval tudi primere, v katerih se je sodni postopek že začel, a smo tudi v teh proces organizirali tako, da smo prednostno skušali najti sporazumno rešitev z dolžniki, z iskrenim namenom, da bi se izognili sodni prodaji premoženja,« pravi Stražišnik. Tudi odvetnik Gregor Lepoša, ki zastopa DDM Invest kot pooblaščenec, zatrjuje, da dolžnike vedno pozovejo najprej k »mirni rešitvi in sklenitvi dogovora«. Toda po naših informacijah terjatev za DDM Invest ne unovčujejo zgolj navedeni sogovorniki, kako »razumevajoči« so izterjevalci, pa lahko le ugibamo. Objavljeno 04. februar 2017 22.37 DELO Ti odvetniki in t.i. XY osebe , ki stojijo za izterjavami niso nikdar prejeli bančnih licenc - a ukvarjajo se z izterjevanjem potrošniških kreditov s kršenjem Zakona o potrošniških kreditih - Kako to nadzoruje Banka Slovenije itd. S temi odvetniki in t.i. XY osebami se praktično ne da nič dogovarjati in protipravno izsiljujejo ljudi - kdo bo tu zaščitil fizične osebe in njihove družine, ki so jih banke protipravno-nezakonito pahnile tem kršiteljem zakonov - plenilcem in nerazumnim nečloveškim izterjevalcem v roke. Kdo bo naredil podrobno revizijo - koliko ljudi je v nemilosti in kleščah teh čudnih odvetnkov in čudnih XY ljudi, ki zavestno izvajajo nezakonito izterjevanje potrošnikov. Kot je razvidno spodaj - politika to ve, kdo bo ukrepal in naredil nek razumen načrt odplačevanja ujetih ljudi v te združbe - ljudje so zaupali bankam z bančno licenco v R. Sloveniji - ne pa sumljivim odvetnikom in XY ljudem, ki nezakonito postopajo - samo poglejte kako netransparentna je njegova spletna stran v primerjavi z storitvami drugi odvetnikov v Sloveniji- obrazov sploh ni videti. Raziskovalni mediji - prosimo vas, da ta kriminal razčistite in rešite prebivalstvo Slovenije. Ali lahko sporožite tudi vi v zvezi s tem dogajanjem v Sloveniji informacijo Evropski komisiji in glavnim medijem v Bruselj in ostale EU države, da bi se ta nezakonita dejanj obravnavana na Evropski komisiji in Evropskem parlamentu, saj je kaj takšnega v Evropski uniji v letu 2018 nepojmljivo. R. Slovenija je po ustavi pravna in socialna država. Se vam zahvaljujemo za kakršnokoli pomoč in uspešno delo 2019! IZVLEČKI IZ MEDIJSKIH OBJAV: Banke so se čiščenja portfeljev lotile tudi s paketno prodajo nedonosnih terjatev tako do pravnih kot fizičnih oseb. Kdo so podjetja, odvetniki, izterjevalci, ki zdaj trkajo na njihova vrata? Model televizijske prodaje Ko so obveščeni, da je lastnik terjatev oziroma njihovega dolga postal nekdo drug, večina dolžnikov ne ve, kaj pričakovat Preberite več na: https://svetkapitala.delo.si/aktualno/nlb-prodala-paket-slabih-terjatev-do-fizicnih-oseb-1133 - svetkapitala.si Terjatve podarjene Švicarjem Banke so se čiščenja portfeljev lotile tudi s paketno prodajo nedonosnih terjatev tako do pravnih kot fizičnih oseb. Kdo so podjetja, odvetniki, izterjevalci, ki zdaj trkajo na njihova vrata? Objavljeno 04. februar 2017 22.37 Terjatve podarjene Švicarjem Odpri galerijo Ljubljanska banka. 23.7.2014 Katja Svenšek, Suzana Kos Katja Svenšek, Suzana Kos Facebook icon Twitter icon Mail icon Samo NLB je na novega lastnika prenesla za 100 milijonov evrov dolga svojih komitentov. Ta ga je kupil za manj kot petino vrednosti, toda vložek namerava podvojiti – in to že v desetih letih. Se bo z njim res lažje dogovoriti? Ta mesec gredo na sodno dražbo nove nepremičnine nekdanjih posojilojemalcev NLB. Banka je namreč lansko poletje prodala paket slabih terjatev do fizičnih oseb v skupni bruto vrednosti okoli 100 milijonov evrov. Kupila jih je švicarska družba DDM Holding. Koliko slabih komitentov se je s tem poslom banka znebila, v NLB ne povedo. »K zaupnosti nas zavezuje sklenjen dogovor, njegove vsebine javno ne moremo komentirati,« so redkobesedni. Po naših informacijah je med več tisoč dolžniki, ki se zdaj ne pogovarjajo več z banko, ampak z novimi lastniki njihovega dolga, mogoče zaslediti tudi znana imena iz vrst novinarjev, športnikov in politikov. Model televizijske prodaje Ko so obveščeni, da je lastnik terjatev oziroma njihovega dolga postal nekdo drug, večina dolžnikov ne ve, kaj pričakovati. Po oceni naših sogovornikov naj bi bil prenos lastništva terjatev z bank na družbe za upravljanje terjatev dejansko ugodnejši. »Banka le težko privoli v odpis terjatve, kupec terjatve pa je to načeloma dobil z visokim diskontom, plačal zanjo zgolj deset do dvajset odstotkov vrednosti, zato je prej zadovoljen z zgolj delnim poplačilom, da mu ta le zagotavlja dobiček. Obresti, ki bi jih banka v vsakem primeru zahtevala, odmisli načeloma takoj, že če dolžnik poplača glavnico, je največkrat pripravljen privoliti v popust,« pojasnjuje eden od naših sogovornikov iz bančnih krogov. »Model je dejansko podoben televizijski prodaji – če plačate v 30 dneh, vam zagotovimo 30-, 40-odstotni popust,« je dogovarjanje med upravljavci terjatev in dolžniki slikovito opisal eden od sogovornikov. Izvršb se menda resnično izogibajo, saj da trajajo postopki na sodiščih predolgo, več let, s čimer so povezani tudi višji stroški, sploh pa se z izterjavo dolga od fizičnih oseb večina resnih družb za upravljanje terjatev nerada ukvarja. Švicarjem pomaga Prohit Za poplačilo švicarskih vlagateljev skrbi v Sloveniji mariborsko podjetje Prohit. Kot je za Delo pojasnil predstavnik podjetja Igor Stražišnik, jim zaradi nepoznavanja razmer na trgu in zakonodaje pomagajo pri organizaciji izterjave, in sicer tako, da po njihovem naročilu in za njihov račun najemajo odvetnike, notarje, izvršitelje, detektive …, nekatere storitve, kot je zagotavljanje informacijske podpore in druge podporne storitve, pa opravljajo tudi sami. Stražišnik pojasnjuje, da skušajo pri izterjavi dolga vedno najti nesodno rešitev, kot so refinanciranje obveznosti, obročno odplačevanje in prodaja premoženja na prostem trgu, šele če dogovora ni mogoče doseči, se lotijo sodne izterjave. V tem primeru skušajo poplačilo dolga doseči z izvršbo, stečajnim postopkom, rubežem, prodajo premoženja na dražbah. Za vložitev izvršbe se upnik, zagotavljajo v Prohitu, odloči le takrat, ko z dolžnikom nikakor ne more skleniti dogovora o zunajsodnem poplačilu terjatve, ko dolžnik nima premoženja, da bi v celoti ali obročno odplačal dolg, noče ali ne more urediti refinanciranja in sam ni pripravljen prodati svojega premoženja na prostem trgu. »Številk vam zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ne moremo izdati, lahko pa povemo, da je portfelj vseboval tudi primere, v katerih se je sodni postopek že začel, a smo tudi v teh proces organizirali tako, da smo prednostno skušali najti sporazumno rešitev z dolžniki, z iskrenim namenom, da bi se izognili sodni prodaji premoženja,« pravi Stražišnik. Tudi odvetnik Gregor Lepoša, ki zastopa DDM Invest kot pooblaščenec, zatrjuje, da dolžnike vedno pozovejo najprej k »mirni rešitvi in sklenitvi dogovora«. Toda po naših informacijah terjatev za DDM Invest ne unovčujejo zgolj navedeni sogovorniki, kako »razumevajoči« so izterjevalci, pa lahko le ugibamo. Na široko so se nas izognili Odgovor na to vprašanje smo namreč skušali poiskati tudi pri predstavniku švicarskih vlagateljev v Ljubljani. DDM Invest ima po javno dostopnih podatkih sedež v stolpnici v središču mesta, v neposredni bližini sedeža NLB. Direktorja družbe Dušana Cigoja nam v zadnjih dneh ni uspelo priklicati, prav tako se ni odzval na prošnjo za pogovor, posredovano prek njegovih kolegov v humanitarnem društvu Hrana za življenje, v katerem je dejaven sodeč po njegovem profilu na spletnem omrežju Linkedin. Društvo sicer razdeljuje brezplačne obroke pomoči potrebnim in socialno ogroženim. Ko smo predstavnike DDM Investa hoteli poklicati še na stacionarne telefone, pa so nam na Telekomu povedali, da so bile telefonske številke na željo uporabnika iz telefonskega imenika odstranjene. Da se jim bo naložba povrnila, Švicarji zagotovo ne dvomijo, saj so nakup paketa terjatev do fizičnih oseb od NLB med drugim financirali z drago zadolžitvijo. Po dostopnih podatkih so zanj plačali okoli 17 milijonov evrov, kupnino pa so poleg sedmih milijonov lastnega kapitala poravnali z izdajo 12-mesečne obveznice. Zanjo so vlagateljem po dostopnih podatkih obljubili kar 13-odstotni donos. Čeprav vrednostni papir ni neposredno primerljiv, naj povemo, da je na primer Gorenje januarja izdalo komercialne zapise s 1,3-odstotno letno obrestno mero in z njimi zbralo denar za financiranje sezonske narave poslovanja in optimizacijo stroškov financiranja, kupili pa so jih tako finančne institucije in podjetja kot individualni vlagatelji. Terjatve do fizičnih oseb, še posebej če so večinoma nezavarovane, dosegajo praviloma višje diskonte, kot velja za terjatve do pravnih oseb, popust, ki si ga je pri NLB izpogajal švicarski kupec, pa je očitno presegel 80 odstotkov. Ob nakupu paketa so v družbi DDM Holding ocenili, da bodo z unovčitvijo terjatev vložek podvojili na 34 milijonov evrov, in to v 120 mesecih. Novi upnik slovenskih posojilojemalcev upravlja skupaj skoraj poltretji milijon terjatev v skupni vrednosti dveh milijard evrov, hkrati pa intenzivno išče nove naložbene priložnosti v vzhodni in srednji Evropi. Novi pristopi k izterjavi fizičnih oseb Družba DDM ni edina, ki se je pojavila kot nov lastnik dolga slovenskih fizičnih oseb. Že leta 2014 je avstrijska Hypo Alpe Adria Bank norveški finančni družbi B2 Holdingprodala 168 milijonov evrov vreden sveženj nedonosnih terjatev do fizičnih oseb iz območja Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Kolikšen del paketa se je nanašal na slovenske državljane, nam v družbi, ki jo pri nas zastopa podjetje B2 Kapital, niso pojasnili. Konec preteklega leta je B2 Kapital svoj portfelj slabih terjatev še okrepil z nakupom 110 milijonov evrov (bruto vrednost) velikega paketa Unicredit banke. Tudi v tem so bile poleg terjatev do podjetij terjatve do fizičnih oseb, kolikšen del je bil teh, pa v banki niso razkrili. Takrat so v NLB, ki jo zdaj vodi Blaž Brodnjak, izjavljali, da česa podobnega pri njih v bližnji prihodnosti ne načrtujejo, saj da imajo za izterjavo, tako predsodno kot sodno, usposobljen in izkušen strokovni kader v različnih strokovnih službah, aktivnosti pa potekajo izključno znotraj banke. Banka je v tem času sicer močno znižala delež slabih terjatev, na 10,8 odstotka, s čimer se je precej približala povprečju bančnega sistema EU. Načeloma obstajajo trije načini reševanja problema slabih terjatev – odpis, prodaja ali pretvorba v lastniške deleže. Najvišji delež slabih terjatev (upoštevaje tudi tiste do pravnih oseb) je bil doslej zaznan v dveh sistemskih bankah, NLB in NKBM. V zvezi s prodajo terjatev bank se sicer pogosto pojavlja vprašanje, zakaj od svojih posojilojemalcev denarja ne izterjajo kar banke same, ki komitente navsezadnje najbolje poznajo. Nekateri sogovorniki ugotavljajo, da je težava predvsem politična, ne ekonomska. Če se namreč v banki odločijo odpisovati posamezne terjatve, je velika verjetnost, da bodo uprava in nadzorniki klicani na odgovornost oziroma bodo morali odgovarjati na vprašanja, zakaj so odpisali terjatev ravno določenemu podjetju ali posamezniku, ne pa komu drugemu. Te zadeve so v zasebnih bankah precej jasnejše, saj njihovi lastniki želijo, da začne banka čim hitreje opravljati normalne bančne posle, in se s političnimi ali kakšnimi drugimi vprašanji ne ukvarjajo. Janko Veber 23. avgust 2017 · Siol.net · PRODAJA TERJATEV Naključij ni, mi dopovedujejo poznavalci, in nihče od pomembnejših akterjev naše bančne sanacije ničesar ni počel zgolj iz altruizma ali patriotizma; nekaj se jih je že dobro omastilo, drugi pa se še niso ali zato, ker se jim račun ni izšel, ali zato, ker je še prezgodaj in bi bilo preočitno. TK Sklad YORK, Sklad ELEMENT PARTNERS in DDM AG so lahko povezani z domačimi tajkuni. Prodaja terjatev istim dolžnikom je nezakonita, zato je v teh primerih potrebna preiskava. Vlada ki jo vodi Miro Cerar, je dolžna sprožiti uradne postopke in preveriti ali je pri poceni nakupih terjatev prišlo do pranja denarja. Nihče ni preveril izvora denarja, ki je bil namenjen za nakupe terjatev Slabe banke in NLB. YORK je kupil terjatve do DZS, SAVE in ISTRABENZA. DDM AG, je kupil 100 milijonski paket terjatev fizičnih oseb od NLB, za 17% vrednosti dolga. DDM AG si je že v enem letu povrnil večino vloženega denarja. Te družbe iz davčnih oaz »slučajno« vodijo isti ljudje. Direktor firme DDM AG iz švicarskega kantona Zug, je Andreas Liasis Savvas. Andreas Liasis Savvas je tudi direktor Element Partners na Cipru, ki je od Slabe banke za ceno 50% že kupila slabe terjatev do Petanovega DZS, SAVE in ISTRABENZA. SDH, ki ga vodi Lidia Glavina, zaradi spornih zasebnih povezav z Matejem Naratom in Borisom Zakrajškom ne ukrepa in zamenja nadzornikov ter uprave NLB, zaradi prodaje za 100 mio terjatev po 17% njihove vrednosti. V kolikor ne bo ukrepala Vlada, ki jo vodi Miro Cerar in SDH, ki ga vodi Lidia Glavina bom podal prijave na Policijo, KPK in Računsko sodišče. Sanacija bank je naše davkoplačevalce stala 5 milijard evrov. 19. februar 2017 UKINILI BOMO ODERUŠKE ZAMUDNE OBRESTI Vsaka položnica, ki je pravočasno ne plačaš je obremenjena z dodatnimi 8% zamudnimi obrestmi. In ljudje ostajajo brez svoje lastnine, brez svojega stanovanja, brez svoje hiše, zaradi borih 400 evrov. Zakonsko bomo zaščitili prve nepremičnine pred rubežem. Zaradi dolgov nihče ne sme izgubiti osnovnega bivališča. . Oseba Janko Veber je delila objavo. 19. maj ob 18:55 · Zavedati se moramo, da imajo v Sloveniji po Ustavi oblast ljudje. Ljudstvo ima po Ustavi oblast pri nas. In to se je v zadnjem obdobju kar pozabilo. Politične stranke menijo da so, vsaka posamezna, najpomembnejše. In se pozabi na ljudi. Vrniti se moramo k Ustavi in povrniti zaupanje ljudi. Janko Veber 24. februar 2017 NLB, PRODANI KREDITI Denar iz bančne sanacije bo izpuhtel v Švico in na Ciper. NLB je kredite do naših ljudi »prodala« firmi DDM, v švicarski kanton Zug. NLB je kredite do naših ljudi »prodala« za ceno 17% vrednosti kredita. NLB se z njimi noče ukvarjati. Ljudje so sanirali, špekulanti bodo profitirali. Direktor firme DDM iz švicarskega kantona Zug, je Andreas Liasis Savvas. Andreas Liasis Savvas vodi tudi ciprski Elements Partners, ki so kupili terjatve do DZS, Istrabenza in Save. SDH zaradi spornih povezav z Borutom Jamnikom in Matejem Naratom ne ukrepa in zamenja nadzornikov ter uprave NLB. Sanacija bank je davkoplačevalce stala 5 milijard evrov. Na sliki: Izterjava za 712,7 evrov in zahteva za plačilo v švicarski Zug. "NLB išče kupca za 800 milijonov evrov problematičnih terjatev. Proces poteka skladno s pričakovanji in bo zaključen v mesecu ali dveh«. ... DDM AG, je kupil 100 milijonski paket terjatev fizičnih oseb od NLB, za 17% vrednosti dolga. DDM AG si je že v enem letu povrnil večino vloženega denarja. Državna NLB pa tega "ne zna izterjati" in terjatve raje poceni prodaja. NLB prodala paket slabih terjatev do fizičnih oseb NLB prodala paket slabih terjatev do fizičnih oseb Banke so se čiščenja portfeljev lotile tudi s paketno prodajo nedonosnih terjatev tako do pravnih kot fizičnih o... Kriminalisti po preiskavah v bankah pridržali pet osumljencev Kriminalisti po preiskavah v bankah pridržali pet osumljencev Policija v nekaterih bankah po Sloveniji izvaja hišne preiskave. Izvajajo jih na lokacijah bank NLB, neuradno tu... Kriminalna združba nad slovenske banke, policisti pridržali pet osumljencev Kriminalna združba nad slovenske banke, policisti pridržali pet osumljencev Policija v nekaterih bančnih poslovalnicah na območju Ljubljane, Kranja in Kopra zaradi suma korupcije izvaja ob... V nekaterih bankah kriminalistične preiskave, med drugim tudi v NLB | Najdi.si feed na najdi.si novicah V nekaterih bankah kriminalistične preiskave, med drugim tudi v NLB | Na... Policija v nekaterih bankah po državi danes izvaja hišne preiskave. Izvajajo jih na lokacijah bank NLB, neuradno... Več kot sto kriminalistov nad bančne uslužbence Več kot sto kriminalistov nad bančne uslužbence M. Fe. LJUBLJANA – V več poslovalnicah sedmih različnih bank (neuradno NLB, Abanka, Addiko Bank, Unicredit, Lon, Sparka... Janko Veber 18. maj ob 18:07 · PRED RUBEŽEM BOMO ZAŠČITILI STANOVANJA NAŠIH LJUDI Zaradi dolgov ne sme nihče izgubiti stanovanja in biti potisnjen v brezdomstvo. . ZAKON O PREPOVEDI IZVRŠB NAD STANDARDNIM STANOVANJEM I. UVOD OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Ddr. Rudi Rizman je že pred več kot sedmimi leti v Delu, dne 10.12. 2009, v rubriki Mnenja zapisal, da človekove pravice ostajajo edino sredstvo, ki ga imajo države na voljo za dosego socialne pravičnosti in človekovega dostojanstva, čeprav so sicer širom sveta odrinjene in zlorabljene. Vendar bi se brez njih dokončno poslovili od dediščine razsvetljenstva kot pomembne civilizacijske pridobitve, ki narekuje, da se svet in družbe upravlja z vladavino prava. Hkrati pa brez njih ni mogoče računati na kolikor toliko optimalno demokratično družbo ter trajnejšo varnost in mir v svetu. Zakon o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem je zastavljen tako, kot je v enem svojih sijajnih prikazov v Pravni praksi o pozabljeni latinščini zapisal dr. Janez Kranjc: »Zakon mora biti kratek, da ga bo neuki laže razumel«; to je rek, ki je povzet iz pisma rimskega filozofa Seneke. Po mnenju dr. Kranjca bi moral biti zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu, torej dovolj izčrpen, da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, hkrati pa bo razumljiv in koncizen. Norme morajo biti predvsem premišljene in jasne. Samo tako lahko rešijo več problemov kot jih povzročijo. Slovenijo že dolgo pretresa množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se ljudem, pogosto za bagatelne zneske, odvzema bistveno več vredna bivališča, hiše ali stanovanja oziroma domove, brez da bi tisti, ki vodijo izvršilne postopke skušali rubež realizirati preko vrednostno primerljivih premičnin ali nepremičnin. O tovrstnih rubežih skoraj tedensko poroča Ciril Brajer v Nedeljskem Dnevniku in dnevno lahko takšne zgodbe najdemo tudi v številnih drugih medijih. Pred leti je denimo zelo odmeval primer iz Litije, v katerem so v postopku izvršbe za terjano glavnico v znesku borih 124,38 evrov prodali stanovanjsko hišo. Vsa sodniška srenja ni videla posebnega problema v dražbeni prodaji hiše vredne 150.000 evrov, za 75.000 evrov, zaradi izterjave 124 evrov. Prof. dr. Galič je v članku za Sobotno prilogo Dela, dne 17. marca 2012 zapisal kot da nimamo Ustave in velikega števila mednarodnih konvencij, ki že ob elementarnem razumevanju načel ter človekovih pravic in svoboščin, kot so pravičnost, načelo sorazmernosti, načelo pravne države, načelo varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načelo enakosti, varstvo lastnine, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti ter neposrednega učinka tega varstva, ki kažejo na problematičnost takšnih postopkov. Vsem razumnim ljudem je povsem jasno, da je s tem postopkom nekaj hudo narobe, saj tak postopek, zlasti zaradi brutalno oblastne izbire najbolj grobega sredstva izmed vseh možnih, bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na rop. Nikakršni izgovori glede sodnih pisanj, morebiti namernega izigravanja neplačila majhne vsote, tega ne opravičujejo. Še posebej ne, ker prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina ampak stanovanjska hiša oziroma dom. Stanovanje pa je po 36. členu Ustave nedotakljivo in tako predmet posebnega varstva, resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek zagotavlja nedotakljivost nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje, ki očitno ne vidi nobenega problema v določbi 15. člena Ustave, ki določa uresničevanje pravic. Niti v tem, da Ustava v 21. členu izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih. Da se daje poseben poudarek tej človekovi pravici, izhaja tudi iz 34. člena, ki še enkrat pove, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. O varnosti pa, če na tak način izgubiš stanovanje, ki tudi samo uživa posebno varstvo, zaradi kapric sodnega sistema za drobiž, ne moremo govoriti. Znano je, da ljudem več kot njihov dom pomenijo le še življenja najbližjih. Zdi se da gre v ozadju takih postopkov za oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja in ne k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja Ustava. Novejši čas neprestano niza nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi zakonodaje nove in nove državljane postavlja v položaj brezdomcev. Pa ne le dolžnike, skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike. Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave ne glede na vrsto določb mednarodnih konvencij in Ustave, zlasti pa Splošne deklaracije človekovih pravic, ki na mnogih mestih odločno in jasno terja pravico do socialne varnosti, kot je v zapisano v njenem 22. členu: »socialne varnosti ni, če ni doma.« Tedaj je le obup, degradacija in razčlovečenje tudi mnogih, ki nimajo nič pri tem, pogosto najranljivejših. Zaradi tega je pripravljen ta zakon, ki bo vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to za zmeraj tudi ostanejo, vsaj v obsegu kot ga določa ta zakon s pojmom standardnega stanovanja. Razlogov za sprejem predlaganega zakona je ogromno. Vrsto slikovitih vzgledov kako so veliki vladarji pred dva ali več tisoč leti razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah, je moč najti v številnih starodavnih zakonikih Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, tudi v Tori, Talmudu, pa vse do Velike listine svoboščin - Magna Charta Libertatum - iz leta 1215, ki ji je sledil pomemben Zakon Habeas Corpus v letu 1679, ki je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev. Virginijska deklaracija o pravicah iz leta 1776 je kot prva meščanska listina svoboščin in pravic široko odmevala med takratnim naprednim svetom izobražencev. Nedvomno je bila navdih francoski Deklaraciji o pravicah človeka in državljana iz leta 1789. Ta je z vso ostrino zapisala zahteve, nad katerimi se lahko globoko zamislimo še danes. Tej je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v prvem členu je zapisana smer, ki je zelo pomembna tudi za ta predlog zakona, saj pravi: »Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic.« V 21. členu je zapisano, da je javna pomoč sveti dolg. Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo. Njen 30. člen pa jasno pravi, da morajo biti javne funkcije časovno omejene in da v njih ni mogoče videti posebnih prednosti in nagrad, temveč dolžnosti. Nizanje tovrstnih dokumentov in tudi liberalnejših Ustav vidnejših demokracij bi preobremenilo ta tekst, še posebej, ker so najpomembnejši dokumenti novejšega časa vključno z našo Ustavo navedeni na več mestih obrazložitve tega predloga zakona. Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Drugim, ki si opotekaje utirajo to pot pa navedimo Arthurja Kaufmanna, ki je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava na str. 252 zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo in to pomeni: skrb za človeka, še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah. 2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA 2.1 Cilji Predlog zakona zasleduje naslednje cilje: izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije »država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje«, zagotavljanje trajne in efektivne pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo, uresničevanje dikcije 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje idr. 2.2 Načela Predlog zakona sledi naslednjim načelom: - Ustavna pravica do dostojnega življenja, - načelo socialne pravičnosti, - načelo sorazmernosti, - izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic. 2.3 Poglavitne rešitve Ta predlog zakona določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje, v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec od 25 – 30 m², za dva solastnika ali dva sostanovalca znaša 45 – 50 m2, za družine s tremi člani znaša 50 – 55 m² in za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za 5 m². OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA 3.1 Ocena finančnih posledic za državni proračun Predvidevamo, da bo predlog zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90 tisoč evrov letno. Gre za zagotavljanje sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto ter kritje stroškov vknjižbe etažne lastnine na standardnem stanovanju. Finančne posledice pri občinskih proračunih se nanašajo na zagotavljanje 1/3 sredstev za poravnavo stroškov vodarine, elektrike in ogrevanja zaradi zagotavljanja človekovega dostojanstva najranljivejših skupin. Občine praviloma že zagotavljajo ta sredstva kot solidarnostno pomoč, tako ocenjujemo, da bo letno treba zagotoviti 10.000 evrov. 3.2 Ocena finančnih posledic za druga javno finančna sredstva Predlog zakona bo le v manjšem delu obremenil tudi proračune lokalnih skupnosti, ki bodo prispevale svoj delež za pokrivanje stroškov za plačilo elektrike, vode in ogrevanja standardnega stanovanja, ki po tem zakonu uživa popolno zaščito (v njem prebivajo matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposelne osebe, družine z mladoletnimi otroci). Natančnejša ocena finančnih posledic je odvisna od števila takšnih primerov, vendar ocenjujemo, da skupni stroški proračunov vseh lokalnih skupnosti ne bodo presegali 10.000 evrov. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET Sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu 2017 se lahko zagotovijo iz proračunske rezerve ali z ustrezno prerazporeditvijo sredstev iz proračunskih postavk v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna. V naslednjih proračunih pa se za ta namen oblikuje nova proračunska postavka. 5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE 5.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom EU. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih Združeno kraljestvo Pravna ureditev v Združenem kraljestvu, z močnim poudarkom na sodiščih ter posebnostjo, da je v zakonu določen prag oziroma limit za izvršbo, izstopa od ostalih držav EU. Posebnost ureditve je, da ima sodnik diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V zakonu je tudi določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja ni možna, to je za (določene) dolgove manjše kot 1.000 £. Sodni postopek izvršbe je urejen v Zakonu o sodiščih in izvršbi (Tribunals, Courts and Enforcement Act 20073). Upniku, ki na sodišču toži dolžnika zaradi dolga, lahko sodišče izda sodno odločbo, v kateri je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sodni nalog lahko pomeni, da mora dolžnik bodisi redno odplačevati dolg ali pa ga plačati v celoti do določenega dne. Če dolžnik ne ravna tako, lahko upnik na sodišču zahteva sklep o izvršbi (Charging Order) na nepremičnino (zaznamba v zemljiški knjigi), s čimer svoj dolg zavaruje. Ta ukrep je lahko začasen (zavaruje upnika pred prodajo nepremičnine) ali dokončen (če dolžnik nepremičnino proda, mora upniku poravnati dolg). Sklep o izvršbi še ne pomeni, da upnik nepremičnino mora prodati. Upnik se lahko odloči, in pogosto je tako, da izvršilnega postopka za izterjavo svoje terjatve ne bo predlagal. Lahko pa v drugem postopku pri sodišču zahteva izvršbo v obliki sodne prodaje nepremičnine (Order for Sale). Sodišče lahko odredi izvršbo na nepremičnino (ali drugo premoženje) takoj ali z odlogom (Commons Briefing). Zakon o sodiščih in izvršbi določa (v 1. členu, 5. točka), da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati vse okoliščine primera, in sicer: - osebne okoliščine dolžnika in - ali bi lahko bil v primeru izvršbe kateri koli drug upnik neupravičeno oškodovan. Pomembno je poudariti, da pri obeh predlogih (sklep o izvršbi in sodna prodaja) vedno poteka na sodišču zaslišanje pred sodnikom. Sodnik odloča po preudarku, od primera do primera (case by case) in na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli (Commons Briefing, Predlog ZIZ). V vsakem primeru sodnik upošteva, med drugim: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika ali drugo prebivališče ali je nepremičnina za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik ali več, otroci); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje; smernice Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja »skrajna sankcija« in »drakonski (krut) korak za povrnitev dolga« in da je treba upoštevati vse okoliščine; ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih) in mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment). Zaradi primerov, ko je prišlo do sodne prodaje (izvršbe) nepremičnine zaradi majhnih zneskov dolgov (v razmerju z vrednostjo nepremičnine) ali za izkoriščanje sodne prodaje kot grožnje s strani nekaterih agresivnih upnikov (posebno komercialnih posojilodajalcev ali družb, ki dajejo nezavarovana posojila z visokimi obrestnimi merami), je prišlo do razmišljanj o omejitvi zneska dolga, pod katerim izvršba na nepremičnino ni možna. Osnovni cilj uvedbe praga je bil doseči ravnotežje med pravicami dolžnika in upnika, ob upoštevanju dejanskega stanja, kot je na primer: da se nekaterim dolžnikom grozi s sodno prodajo zaradi dolgov sorazmerno nizke vrednosti, kar lahko povzroča stres in težave (vključno z morebitnim nadaljnjim zadolževanjem), zlasti za ranljive dolžnike; da se nekateri dolžniki znajdejo v situaciji, ko so prisiljeni prodati premoženje, katerega vrednost je nesorazmerna z višino dolga, še posebno če dolžnik ne sodeluje s sodiščem, na primer ne obiskuje obravnav, zaradi česar sodnik težko zavrne vlogo upnika; da nekateri dolžniki plačujejo visoke obresti za nezavarovana posojila, ki so pogosto v resnici dodatno zavarovana. Sprejeta je bila nova ureditev, ki je določila prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja ni možna, to je za dolgove manjše kot 1.000 £ (določba5 v 94. poglavju v Zakona o sodiščih in izvršbi (3.A The Charging Orders (Orders for Sale: Financial Thresholds) Regulations 2013). Nova ureditev velja le za dolgove v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih (Consumer Credit Act 1974). Razlog je, da ti upniki že krijejo rizik neplačil z visokimi obrestnimi merami (in ti ne morejo zahtevati izvršbe za dolgove, manjše od £1.000). Nekateri drugi upniki pa ne morejo zavarovati svojega rizika za povračilo dolgov z višjimi obrestnimi merami in imajo manjše možnosti za povračilo dolga (npr. posamezniki ali družbe, ki opravljajo javne gospodarske službe). Slednje so tudi drugače omejene pri možnostih za izterjavo svojih dolgov (saj so omejene pri možnosti odklopa elektrike, vode ali plina) in zato lahko zahtevajo izvršbo za dolgove, manjše od £1.000. Pri odločanju o višini zneska so bili obravnavani razni možni zneski, kot npr. 1.000 £, 5.000 £in 25.000 £. Odločitev za nižji znesek (1.000 £) je bila sprejeta predvsem na podlagi ocene, da ta znesek zagotavlja, da so pred sodno prodajo nepremičnine zaščiteni dolžniki z nižjim zneskom dolga, obenem pa ohranja fleksibilnost pri sodni presoji (judicial discretion), ki že v osnovi predstavlja precej visoko stopnjo zaščite dolžnikov (Commons Briefing). Eden od razlogov za odločitev za znesek 1.000 £ je bil tudi veljavni prag za stečaj, ki je znašal 750 £ (leta 2013). Če bi bil prag za izvršbo bistveno višji od te ravni, bi to lahko privedlo do neželenih posledic, da bi lahko upniki skušali sprožiti stečaj namesto sodne prodaje. Pri tem bi bila možnost, da bi dolžnik izgubil svoje premoženje, vključno z družinskim domom, še precej večja. O sodni prodaji se namreč odloča po presoji sodnika od primera do primera, pri čemer je pomembno vodilo zaščita bivališča. Stečajni dolžnik pa lahko izgubi svoj dom brez podobnega upoštevanja njegove situacije, situacije družinskih članov ali drugih stanovalcev. Možna posledica višjega zneska bi lahko bila tudi, da bi dolgovi lahko naraščali do neobvladljivih zneskov, preden bi upniki pričeli z ukrepi (Impact Assessment). Pri odločanju o višini praga se je izhajalo tudi iz analize sodne statistike, ki nakazuje, da postopku sodne prodaje upniki tudi sicer niso pretirano naklonjeni (predvsem zaradi stroškov postopka). Sodna prodaja je bila (pred spremembo zakonodaje) predlagana le v približno 0,5% zadevah. Po nekaterih podatkih je bilo leta 2011 v Angliji in Walesu 81.000 sklepov o izvršbi, sodnih prodaj pa okoli 400 (spletna stran Independent, Impact Assessment). Iz sodne statistike je razviden majhen delež realiziranih izvršb za dolgove nižje od 1.000 £ ter, da je bila realizirana večina sodnih prodaj pri višjih zneskih dolgov. Ta ugotovitev tudi potrjuje, da se zaradi visokih stroškov ne splača pričeti postopka sodne prodaje za dolgove pod 1.000 £. Pojavil se je pomislek, da bi lahko upniki, ob odsotnosti možnosti za sodno prodajo za zneske manjše od 1.000 £, uveljavljali druge načine izterjave dolga, kot je npr. stečaj. Vendar je bila ta verjetnost ocenjena kot majhna (Impact Assessment). V praksi se je kasneje v številnih primerih izkazalo, da je zakonsko določeni znesek 1.000 £ prenizek. Posojilodajalci, ki ponujajo nezavarovana posojila, so še bolj agresivno pričeli groziti s sodno prodajo in pridobivati sklepe o izvršbi na nepremičnine (spletna stran Mirror in Citizens advice). Veliko pozornosti je v Združenem kraljestvu namenjeno preprečevanju prezadolževanja, aktivnostim usmerjenim v odgovorno posojilodajalstvo, svetovanju v primeru zadolženosti in finančnemu izobraževanju (London Economics). Finska V finskem Zakonu o izvršbi (Enforcement Code) nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Določen je vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga (24. člen Enforcement Code) (Housing Law in Enforcement Code). Francija Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga (European Commission, Pilot Project). Gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino (čeprav je v Franciji posebnost, da je veliko stanovanjskih kreditov v obliki osebnih, nezavarovanih kreditov). Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. V francoski ureditvi velja, da ko upnik, npr. banka, prevzame nepremičnino, nad to vrednostjo lahko dolžniku ostane še dolg, kar ga pripelje v najslabši možen položaj, ko je zadolžen, ob tem da je izgubil svojo nepremičnino. Če z izkupičkom od prodaje nepremičnine dolg ni pokrit, lahko upnik sproži postopek nad vsemi preostalimi sredstvi dolžnika. V primeru prisilne prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom in je bila zavarovana s hipoteko, lahko komisija priporoči zmanjšanje dolga, ki lahko ostane po prisilni prodaji (v primeru ko ob prodaji ni bila dosežena zadostna vrednost za poplačilo celotnega dolga, kar se dogaja predvsem zaradi padca cen nepremičnin). Pri zmanjšanju dolga se upošteva dolžnikove prihodke in stroške (zmožnost odplačila) (London Economics). Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika (European Commission: Pilot project). Hrvaška Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon - OZ). Postopek izvršbe se začne praviloma na upnikov predlog. Za izterjavo upnikove denarne terjatve sodišče dovoli izvršbo na dolžnikovih premičninah, nepremičninah, terjatvah, vrednostnih papirjih ipd. Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S prodajo nepremičnine izgubi dolžnik pravico do posesti in jo je dolžan predati kupcu takoj po vročitvi odredbe o izročitvi nepremičnine kupcu (OZ). Hrvaška je, predvsem zaradi problema velikega števila zadolženih (državljanov z blokiranimi bančnimi računi je po nekaterih podatkih več kot 300.000), leta 2015 sprejela spremembe Izvršilnega zakona, s ciljem zaščite dolžnikovih pravic (povzeto po: Lexology in Dnevnik). S spremembami zakona se je (v 127. členu) dodalo določbo, da ima dolžnik pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje osnovnih stanovanjskih potreb njega in oseb, ki jih vzdržuje, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen). Dolžnik lahko predlaga sodišču odlog izvršbe za eno leto na nepremičnino v kateri živi, in ki je potrebna za izpolnitev osnovne stanovanjske potrebe dolžnika in oseb, ki jih vzdržuje. Priložiti mora dokaz o obstoju lastnine, s katero bo poravnal terjatev upnika (84. a člen OZ) (povzeto po: spletnih straneh 24 sata, Lexology in OZ). Ministrstvo za pravosodje naj bi proti koncu leta pristopilo k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Nekateri (politična stranka Živi zid) zahtevajo, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo. Po podatkih Ministrstva za pravosodje je sicer takih predlogov za izvršbo letno 90, v okoli 40 primerih pa se mora stanovalec dejansko izseliti (povzeto po spletni strani HRT.vijesti). 6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA 6.1 Presoja administrativnih posledic a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Pristojni organ za določitev standardnega stanovanja je upravna enota, na predlog sodišča, ki vodi postopek izvršbe. Teritorialna organiziranost upravnih enot sovpada s številom nekdanjih velikih občin in s tem ustrezno terensko pokritostjo teh temeljnih organov državne uprave, ki pa so hkrati dobro usposobljeni za izvajanje vseh vrst tudi zelo zahtevnih upravnih postopkov kot so izdajanje gradbenih dovoljenj, denacionalizacijskih in drugih odločb. Upravne enote so tudi kadrovsko ustrezno usposobljene in operativno dovolj učinkovite za reševanje upravnih zadev v zakonitih rokih. Hkrati je zakon o upravnem postopku povsem ustrezni predpis z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi strankam za korektno vodenje postopka . b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Za vknjižbo etažne lastnine standardnega stanovanja poskrbi upravna enota po uradni dolžnosti, ki predlaga pristojnemu sodišču vpis etažne lastnine. Lastnik etažne lastnine plača pavšal v znesku 100 evrov za delno kritje stroškov postopka vknjižbe. 6.2 Presoja posledic za okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki: Predlagana sprememba zakona ne bo imela posledic za okolje. Presoja posledic za gospodarstvo Upniki bodo prej poplačani, zmanjšali se bodo dolgotrajni postopki izterjav. 6.4 Presoja posledic za socialno področje: S tem predlogom zakona se želimo odzvati na dejstvo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine. Število dolžnikov se namreč vztrajno povečuje. Kar 280. 000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine, in ne vedo kaj bodo po napornem dnevu vrgli v lonec in v kaj bodo oblekli in obuli otroke, ko bo resno zahladilo. To zagotovo ni spodbudno okolje, zato želimo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji. Predpis bo ugodno vplival tudi na znižanje depresije in splošno izboljšanje zdravja številnih družin oz. znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja. 6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega načrtovanja, in sicer za: Rešitve zakona je potrebno vključiti v nacionalni program stanovanjske oskrbe. 6.6 Presoja posledic za druga področja Zakon bo ugodno vplival na vsa področja, saj bodo ljudje bistveno bolj ustvarjalni, ker imajo zagotovljen minimalni stanovanjski standard. 6.7 Izvajanje sprejetega predpisa: Ministrstvo za pravosodje bo v okviru svojih pristojnosti spremljalo izvajanje predpisa. ... II. BESEDILO ČLENOV I. SPLOŠNE DOLOČBE člen (vsebina in namen zakona) Ta zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja, pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Na tak način se državljanom Republike Slovenije zagotavlja trajna in efektivna pravica do doma in onemogoča ter kontinuirano preprečuje brezdomstvo, kar vse bistveno prispeva k uresničevanju ustavne pravice do dostojanstva in socialne varnosti. člen (pravna zaščita državljanov pred brezdomstvom) S tem zakonom se polnopravno omogoča pravna zaščita državljanov pred brezdomstvom in uresničevanje mnogih pomembnih pravic Ustave, predvsem enakost pred zakonom (čl.14), varstvo človekove osebnosti in dostojanstva (čl.21.), pravica do primernega stanovanja (čl. 78) in mednarodnih konvencij zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah , predvsem vsebine čl. 22 in 25, ki pravico do socialne varnosti neposredno povezujeta s pravico do stanovanja in blagostanja in drugih socialno-kulturnih pravic nepogrešljivih za človekovo dostojanstvo. člen (prepoved nesorazmernih posegov pri izvršbah na nepremičnine) Pristojni organi, ki vodijo postopke prisilnih izvršb zaradi poplačil upniških terjatev so upravičeni skladno z načelom sorazmernosti posegati na dolžnikovo nepremično premoženje le po izkazani predhodni neuspeli izterjavi dolga na denarna sredstva in vrednostne papirje dolžnika. Šele nato je mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, vendar le na tiste vrste, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. II. VARSTVO STANDARDNEGA STANOVANJA člen (prepoved izvršbe na standardno stanovanje) S tem zakonom je popolnoma prepovedana vsaka oblika izterjave dolga na tisti del stanovanjske površine v lasti dolžnika, ki ga izterjujejo pristojni organi, ki predstavlja standardno stanovanje. člen (opredelitev standardnega stanovanja) Za standardno stanovanje po tem zakonu se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oz. upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Glede na določbo prvega odstavka tega člena znaša standardno stanovanje za lastnika kadar je ta edini stanovalec 25 – 30 m². Za dva solastnika ali dva sostanovalca znaša standardno stanovanje 45 – 50 m². Standardno stanovanje družine s tremi člani znaša 50 – 55 m², za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za 5 m². člen (pristojni organ za določitev standardnega stanovanja) Ugotavljanje standardnega stanovanja, kadar je to potrebno zaradi bistveno večje stanovanjske površine v lasti dolžnika, se izvrši po uradni dolžnosti in sicer to izvede pristojna upravna enota na predlog sodišča, ki vodi postopek izvršbe. Sodišče, ki je s sklepom že določilo ceno stanovanjske nepremičnine mora nemudoma o začeti izvršbi obvestiti pristojno upravno enoto in ji posredovati dokumentacijo o stanovanjski nepremičnini. Upravna enota postopa skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Upravna enota lahko v upravičenem primeru poveča obseg standardnega stanovanja iz 5. člena do 10 %. Kadar ima razpoložljiva stanovanjska nepremičnina, zoper katero se vodi izvršba glede na kriterije 5. člena tega zakona, manjšo površino kot je določena za standardno stanovanje, pristojno sodišče samo s sklepom ustavi izvršbo in ugotovi, da gre za varovan status standardnega stanovanja. Upravna enota na podlagi strokovne podlage, ki jo izdela ustrezni gradbeno-urbanistični biro, ki ima dejavnost projektiranja individualnih hiš, določi z odločbo v naravi ustrezni obseg standardnega stanovanja, pri čemer upošteva zlasti pri enostanovanjskih hišah možnosti čim bolj nemotene rabe obeh ali več imetnikov stanovanj. Po potrebi lahko v breme državnega proračuna odredi manjša popravila, ki omogočijo normalno funkcionalnost stavbe z več posameznimi deli. Upravna enota po uradni dolžnosti obvesti pristojno sodišče, ki vodi postopek izvršbe o izdani odločbi, zaradi ustrezne korekture vrednosti nepremičnine. Izjemoma je dopustna izvršba na celotno stanovanjsko hišo, če zahtevajoči upnik na svoje stroške zagotovi dolžniku drugo nadomestno stanovanje v obsegu, kot ga določa ta zakon za standardno stanovanje in dolžnik s tem izrecno soglaša. Taka izvršba je dovoljena šele po poprejšnji sklenitvi ustrezne pogodbe, ki velja, ko da k njej pisno soglasje pristojna upravna enota. Za postopek določitve standardnega stanovanja se ne plačuje taks, vsi stroški pa bremenijo pristojni organ vključno z izdelavo ustreznih strokovnih podlag. člen (vknjižba etažne lastnine standardnega stanovanja) Za vknjižbo etažne lastnine standardnega stanovanja po tem zakonu se smiselno postopa po določbah stanovanjskega zakona s tem, da upravna enota po uradni dolžnosti izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga pristojnemu sodišču za vpis etažne lastnine. Oba državna organa nosita vsak svoje stroške. Lastnik standardnega stanovanja plača za vknjižbo etažne lastnine pavšal v znesku 100 evrov. člen (popolna zaščita standardnega stanovanja) Standardno stanovanje po tem zakonu uživa popolno zaščito, ki se kadar gre za naslednje kategorije: matere ali očete samohranilce, invalide, brezposelne, družine z mladoletnimi otroci, razteza tudi na popolno zaščito vseh predmetov v stanovanju vključno z stanovanjsko opremo. Izvršitelju ni dovoljen vstop v tako stanovanje niti izvajanje drugih opravil v zvezi z izvršbo. V takem stanovanju ni dopusten odklop vode, elektrike ali ogrevanja. Nastale stroške fakturira dobavitelj po enakih delih to je tretjinah, državi, občini in v breme svojih prihodkov. Člen (preprečitev podcenjene vrednosti izvršb na dom in omejevanje hipotek) V nobenem dopustnem primeru izvršbe na stanovanje, stanovanjsko hišo ali dele stavbe, ki ima stanovanjski karakter in ne gre za standardno stanovanje ni dopustna izvršba pri fizičnih osebah pod vrednost dveh tretjin dejanske tržne oz. prometne vrednosti. Morebitne ustanovljene hipoteke na stavbah z več posameznimi deli ne veljajo za standardno stanovanje takoj, ko se to ustanovi z odločbo upravne enote ali sodnim sklepom. Glede standardnih stanovanj ni mogoče ustanavljati hipotek. III. KAZENSKA DOLOČBA člen (prekrškovne sankcije) Pristojni organ, ki ne upošteva določbe prvega odstavka 3. člena tega zakona in začne izvršbo na nesorazmerno veliko in drago nepremičnino ob tem, ko obstaja manjša primerne vrednosti, odgovarja za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257/2 členu Kazenskega zakona. Odgovorna oseba državnega organa, ki krši načelo sorazmernosti iz 3. člena tega zakona ali zakrivi, da upravna enota ne more pravočasno določiti standardnega stanovanja ali, da je bila začeta nezakonita izvršba nad delom stanovanja, ki bi moralo imeti varovan status standardnega stanovanja se kaznuje za prekršek z globo od 500 do 10.000 evrov. Enako se kaznuje izvršitelj, ki skuša vstopiti ali izvajati rubež na premičnih stvareh v standardnem stanovanju v nasprotju z določbo drugega odstavka 8. člena tega zakona in odgovorna oseba dobavitelja, ki v nasprotju z določbo tretjega odstavka 8. člena izvrši odklop vode, elektrike ali kurjave. IV. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 11. člen (dokončanje začetih postopkov izvršb) Vsi začeti postopki izvršbe na stanovanjske nepremičnine se morajo končati po tem zakonu z določitvijo površine standardnega stanovanja, ki je izvzeta iz rubeža oz. izvršbe. Morebitne razpisane dražbe za čas med objavo in uveljavitvijo tega zakona se odložijo in se ravna kot določa prvi odstavek tega člena. V primeru pomanjkanja določb tega zakona se smiselno upoštevajo določbe predpisov s stanovanjskega področja ob izrecnem upoštevanju ustavne določbe o dostojanstvu in nezapisanega načela pravičnosti. 12. člen (uveljavitev) Ta zakon začne veljati v roku 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu Ta člen določa vsebino in namen zakona, ki je predvsem v tem, da se v Republiki Sloveniji v skladu z Ustavo in mednarodnimi konvencijami zagotovi popolna zaščita za standardno stanovanje, ki ga opredeljuje ta predpis, tako da bo zagotovljena popolna varnost pred vsakršno izvršbo s strani državnih organov. Taka zaščita je nujna, saj dosedanja praksa kaže, da so izselitvam najbolj izpostavljene najbolj ranljive plasti družbe, zlasti brezposelni, delavci z najnižjimi prihodki in delavci s sklenjenim delovnim razmerjem za določen čas ter prekarci. Iz mnogih historičnih dokumentov je znano, da je ena glavnih nalog vsake države oz. pošteno urejene družbe, da svojim državljanom zagotavlja temeljne predpogoje za srečo, mir in splošni družbeni napredek, to pa so zlasti: zaposlitev, dostojno plačilo, pokojnina, drugi dohodki, stanovanje, urejeno zdravstvo, dostopno šolstvo in dovolj svobodno okolje, ki omogoča človeku razvoj ustreznih umetniških, znanstvenih, športnih in drugih potencialov. Človek brez stanovanja je izredno ranljiv in izpostavljen šikánam vseh vrst. Zato ni čudno, da je že prva meščanska deklaracija - Virginijska deklaracija iz leta 1776 - v točki 3. zapisala, da je »vlada ustanovljena v splošno korist, za zaščito in varnost ljudi, naroda ali skupnosti, med vsemi vladami pa je najboljša tista, ki je sposobna ustvarjati največjo stopnjo sreče in varnosti«. Splošna Deklaracija človekovih pravic je v 25. čl. zapisala, »da ima vsakdo pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blagostanje vključno hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebne socialne usluge s pravicami do varstva pred okoliščinami neodvisnimi od njegove volje«. Podobna zagotovila vsebujejo še nekatere pomembne deklaracije, pakti, konvencije in tudi naša Ustava. K 2. členu S tem členom se določa izrecna zaščita državljanov pred brezdomstvom. Ta člen posredno varuje tudi pravico do zasebnosti, t,j. do lastnega življenja s čim manj vmešavanji v zasebno družinsko in domače življenje. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah namreč v 17. čl. zagotavlja, da se ne sme nikomur samovoljno ali nezakonito vmešavati v zasebno življenje, družino ali stanovanje. Ustava Republike Slovenije v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Konkretizacijo te pravice pa pomeni tudi ustavna določba o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti ( prim: dr. Ada Polajnar Pavčnik,Temeljne pravice kot osebnostne pravice, str. 162, Temeljne pravice, Cankarjeva založba,1997, Ljubljana). Nobena pomembna pravica in svoboščina pa se ne more uresničevati v realnem življenju brez pravice do varnega bivanja v vsaj skromnem stanovanju. K 3. členu Tretji člen prepoveduje samovoljno izvršbo na nepremičnine velikih vrednosti vselej, ko je mogoče ta cilj doseči z drugo nepremičnino primerljive vrednosti dolgovanemu znesku. Predpogoj za izvršbeni poseg na nepremičnine pa je, da se pred tem poizkuša realizirati poplačilo terjatve iz dolžnikovih denarnih sredstev oz. vrednostnih papirjev. Takšna dikcija, vključno s predpisano sankcijo iz drugega odstavka tega člena je nujna zaradi prepogostih primerov, ko so dolžniki za majhne dolgovane zneske izgubljali hiše in druge nepremičnine velikih vrednosti, pa pristojni organ niti ni poizkušal realizirati izvršbo na razumen način z realizacijo izvršbe na nepremičnino vrednosti sorazmerne terjatvi. K 4. členu Ta člen prepoveduje vsakršno izvršbo na standardno stanovanje. Po vsebini je taka določba globoko utemeljena, ker edino absolutna nedotakljivost standardnega stanovanja zagotavlja spoštovanje vrste pomembnih, že navedenih določb Ustave, deklaracij, konvencij in paktov ter s tem tudi nujni pogoj za človekovo dostojanstvo in vsestranski razvoj osebnosti in varstva družine. K 5. členu Peti člen vsebuje pomembno opredelitev standardnega stanovanja. Glavno vodilo pri določanju velikosti standardnega stanovanja je bila po eni strani ideja, da mora biti tako stanovanje hkrati primerno skromno in po drugi strani vseeno tako, da omogoča človeka dostojno bivanje tudi z vidika stanovanjske površine. Zaradi ustreznega fleksibilnega prilagajanja vsakokratnim različnim razmeram je predviden tudi ustrezni razpon pri določanju kvadrature. Po naravi stvari je seveda obseg vsakokratnega konkretnega stanovanja odvisen tudi od števila oseb, ki so upravičeni do sobivanja, kar obravnavana določba ustrezno rešuje. Iz posebnih razlogov se lahko površina standardnega stanovanja po določbi naslednjega poveča do nadaljnjih 10 %, če gre npr. v naravi za izrazito nefunkcionalno razporeditev prostorov ali druge podobne okoliščine. K 6. členu S tem členom je določeno, da je pristojni organ za ugotavljanje obsega standardnega stanovanja pristojna upravna enota. Upravna enota vodi postopek po Zakonu o upravnem postopku. Postopek pri upravni enoti, pristojni po sedežu nepremičnine, ki je v izvršbi in pri kateri je potrebno ugotoviti obseg standardnega stanovanja, se začne na podlagi obvestila sodišča, ki ji hkrati pošlje tudi ustrezno dokumentacijo glede nepremičnine zoper katero se vodi izvršba. Četrti odstavek tega člena ureja položaj, ko zahtevajoči upnik želi postati lastnik celotne nepremičnine, zato pa mora plačati dolžniku ustrezno standardno stanovanje na drugi lokaciji, kar pa je mogoče le, če dolžnik s tem izrecno soglaša in če tako pogodbo potrdi tudi upravna enota, ki bo nedvomno pazila, da bo tako nadomestno standardno stanovanje imelo kvadraturo v mejah tega zakona. K 7. členu Sedmi člen obravnava način zemljiško knjižne izvedbe lastništva za standardno stanovanje. Praviloma bo vselej šlo za lastnino na delu stavbe in tedaj za etažno lastnino. Postopek vknjižbe bo tekel smiselno določbam Stanovanjskega zakona (SZ-1). Izstopa pa določba, da dolžnik oz. lastnik standardnega stanovanja prispeva k vknjižbi etažne lastnine, predvsem zaradi nedvomnih premoženjskih težav, pavšalni znesek v višini 100 eur, sicer pa stroški tega postopka bremenijo oba državna organa in sicer po samem zakonu nosita vsak svoje. K 8. členu Navedeni člen razteza varstvo pred izvršbo za taksativno naštete imetnike standardnega stanovanja tudi na premične predmete v samem stanovanju, vključno z stanovanjsko opremo. Bistvo vsebine je v tem, da mora biti varstvo človekovega dostojanstva povsem stvarno manifestirano. Ni mogoče dopustiti, da bi najbolj ranljive skupine doživljale kalvarije zaradi izvršb na predmete praviloma neznatnih vrednosti. Avtomobil ali garaža pa nista predmet tega varstva pred izvršbo. Poleg tega zadnji odstavek tega člena odločno prepoveduje vsak odklop pomembnih naprav od katerih je odvisna prava kakovost bivanja v stanovanju. Nemogoče si je predstavljati, da bi mati samohranilka s tremi mladoletnimi otroci doživela odklop vode, elektrike ali ogrevanja zaradi majhnih vsot neplačanih računov, ki v bistvu izhajajo iz nedopustno socialno nezadostno reguliranih pravic ranljive družine. K 9. členu S tem členom se želi preprečiti preveč podcenjevano vrednotenje in prodaje stanovanjskih površin oziroma doma na dražbah. Navsezadnje stanovanja niso katerekoli nepremičnine ampak praviloma take do katerih lastništva se je prišlo pogosto mukotrpno, z dolgoletnim odrekanjem, ne le (so)lastnikov, ampak pogosto tudi širše družine, staršev oz. celo starih staršev. V tem brutalnem neoliberalnem svetu ni težko postati znaten dolžnik v relativno hitrem času. Stvar države pa je, da ne dopušča dodatnega prehudega opeharjenja že tako hudo prizadetih dolžnikov. Da se s podcenjenim vrednotenjem in prodajo prepreči dodatno ropanje ljudi, pa zakon določa maksimiran okvir, ki ne dovoljuje prodaj stanovanj fizičnih oseb, pod raven dveh tretjin dejanske tržne oz. prometne vrednosti. Prepoved ustanavljanja hipotek za standardno stanovanje, sicer na prvi pogled predstavlja oviro za najemanje bančnih kreditov, vendar to težavo tak lastnik še vedno lahko premosti s sklenitvijo ustreznega zavarovanja, s poroštvom in še na kakšen način. K 10. členu Kazenska določba tega člena temelji na veljavnem Zakonu o prekrških (ZP-1-UPB8; Ur. List RS št.29/ 2011) in je upoštevaje določbo 17. člena, drugega odstavka, četrte točke, tudi znotraj predpisanega razpona globe. Bistvo uzakonitve te prekrškovne sankcije je v tem, da se pristojni organi jasno zavedo, da je treba uzakonjene elemente, ki zagotavljajo dostojanstvo državljanov spoštovati ali pa plačati predpisano kazen. Kazenski zakon (KZ-1) v 257. členu obravnava zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic in v drugem odstavku predpisuje kazen zapora do treh let za povzročeno večjo škodo. Predpisana kazenska sankcija ima predvsem namen preventivno-opozorilne narave, saj sporoča pristojnim organom, da je potrebno pri izvršbah na nepremičnine in posebej stanovanja ravnati s posebej pazljivo profesionalno skrbnostjo, saj gre za pomembno ustavno prvino varstva človekovega dostojanstva in tudi izrecnega ustavnega varstva stanovanja. Dejansko pa bi hipotetično lahko doletela zagrožena kazen le tisti organ, ki bi namenoma samovoljno kršil pravilo zahtevane sorazmernosti iz 3. člena. K 11. členu Ta člen vsebuje kratko rutinsko določbo o tem, da se začeti postopki izvršb nadaljujejo po tem zakonu. Razumljivo je, da bo pristojni organ, glede na drugi odstavek tega člena, moral tudi med vacatio legis, to je čas od objave do veljavnosti zakona, ukrepati in ustaviti vse razpisane dražbe za to obdobje. Tretji odstavek vpeljuje zaokroženo celovitost predpisa, s tem ko napotuje na smiselno uporabo stanovanjske zakonodaje, kar omogoča premoščanje morebitnih pravnih praznin. K 12. členu Vsebuje standardno formulacijo, ki velja kot splošno pravilo za uveljavitev zakona v skladu z 154. členom Ustave. Glede na varstveni namen, ki ga predpis zasleduje, ga je smotrno uveljaviti čim prej, tj po izteku običajnega roka od objave v Uradnem glasilu RS. . Janko Veber 17. maj ob 10:33 · LUSTRIRALI BOMO BANČNIKE Državni zbor mora LUSTRIRATI VSE BANČNIKE ki so odgovorni za bančno luknjo. Nihče, ki je sedel v nadzornem svetu ali upravi banke, ki smo jih sanirali z davkoplačevalskim denarjem, ne sme biti nikoli več imenovan v nobeno družbo ali banko v državni lasti. Gre za posameznike ki so sedeli v nadzornih svetih in upravah bank NLB, NKBM, BANKE CELJE, ABANKE, PROBANKE IN FACTOR BANKE. Državni zbor naj naloži Vladi RS, da kot skupščina, takoj razreši vse te posameznike, ki trenutno zasedajo položaje v državnih družbah ali bankah. Ne izpolnjujejo pogoja primernosti. SEZNAM LUSTRIRANIH BANČNIKOV: http://www.dutb.eu/en/public_information.aspx Sanacija teh bank je naše ljudi stala 5 milijard evrov. MOČ JE V SLOGI Veber naznanil sum zlorabe položaja pri prodaji slabih terjatev NLB Veber naznanil sum zlorabe položaja pri prodaji slabih terjatev NLB Ba. Pa., STA Ljubljana − Poslanec SD Janko Veber je danes naznanil sum zlorabe položaja proti neznanim osebam v upravi in nad... Tranzicijska prevara in organizirani kriminal političnih elit Ljubljana-Zagreb-Beograd Tranzicijska prevara in organizirani kriminal političnih elit Ljubljana-... Kdo so zaščiteni tranzicijski kadri in kaj imajo skupnega banka Hypo, Ljubljanska banka, Zagrebačka banka, LHB F... Na vrsto je prišel še en sanator slovenskih bank, ki je izstavil račun Na vrsto je prišel še en sanator slovenskih bank, ki je izstavil račun Ključni ljudje bančne sanacije iz leta 2013, enega od najdražjih projektov v zgodovini Slovenije, drug za drugim...

Branko Branko Briši vse v zvezi z Dajano, ker ima ponovno izbruhe nestrpnosti. (vremensko pogojeno, tudi spremeba Lune in sončeve pege močno vplivajo na njeno razpoloženje, kar sprejemam z razumevanjem:) $$$$$$$$$$$$$ *abram... Moramo biti z njo potrpežljivi, to njeno stanje je ciklično in le občasno. (So trenutki ko je prav prijazna in dobrodušna a žal res le zelo redki, zadnjega se niti ne spomnim več:)

Zim Zelen:)* 13# Ni mi všeč oznaka Dajane za g. Požarja ,da je mrhovinar podkupljen od Janše.Kako si lahko to dovoli?

Dajana:)* Sedaj prosiš,več ne ukazuješ ? Tebe se ne sme omenjati? Si mogoče ti nad zakonom.? Treba te je opozoriti v tvoje dobro,da ti ni vse dovoljeno.

Borut rojc :)* Se strinjam s teboj :)* 19# Lp :)**

Branko Gaber: Prosim, če izbrišeš vse komentarje od Abrama, kjer omenja mene. Hvala!

Ti boš tožila koga? S kom? Najprej pojdi delat,da se boš sploh sposobna, preživljati. Obvezno moraš zaprositi za brezplačno pravno pomoč,če ti jo bo Slovenija odobrila,ker imaš toliko za povedat čez Slovence,ki te živijo. Bo dovolj,ali želiš še kaj? Predolgo te poznam iz E dnevnika,da te razumem zakaj si histerična. Za revčke nas imaš, mogoče si se že naveličala slovenske s. podpore? Tebe lahko toži g.Požar za žalitev njegove osebe z mrhovinarjem.. Brzdaj svojo histerijo.!!

Štajerci so med Slovenci najbolj agresivni, zato bi se tam lahko dogodile spremembe, če že kje, tudi upor. Tisti pravi. Tega, kar so producirale z kakor vstajami Murgle, ne štejem. Tisto je bil upor mafije, ne naroda... Otopelost , melanholija in sprejemanje gorja, izhajajo iz dejstva, da Štajerci v veliki večini večji kos kruha zaslužijo v Avstriji. Zato niti ne moti, če mesto pod Pohorjem vodi natakar, ki vedno znova uspe pridelati le manko v denarnici. Zaveda se tudi, da ga kljub temu ne bodo odpustili...V Ljubljani je podobno. Kučan še vedno najbolj priljubljen. Razbil in dal uničiti bi pa pol Ljubljane, vso kulturno dediščino, da obdrži oblast, česar ni počel noben okupator na slovenskih tleh. Kamniški komik pravi, da ga še ni srečal, ljudem v njegovem spremstvu se pa meša od karizme in moči nizkoraslega gospoda iz Murgel. Ko vaški fantje zakorakajo v visoko politiko...

Dalana Babič, prjatu razumni, tako so mi sedle v srce tvoje odločne besede, da sem se moral takoj oglasiti in ti povedati, da občudujem tvoj pogum, da se oglašaš kjlub temu, da nimaš kaj prebavljivega povedati.

Abram: Ne komentiraj za mano in ne omenjaj me. Jaz nikoli ne komentiram pri tebi in nikoli ne komentiram za tabo! PREPOVEDUJEM TI! Povem ti, Abram, če mi bo počil film, bom naredila tako, kot bo naredil Arsenović s Požarjem: Tožila te bom! Še prej pa bom zahtevala od Branka, da briše vse tvoje morebitne komentarje za mano, saj se zakompleksanec očitno ne moreš kontrolirati! Mefisto Modri... ne komentiram revčkom, ki še svojega imena ne upajo napisati. Še en zakompleksanec.

Dajana:) Bodi vesela,da nočem biti grob do žensk in jih običajno ne ponižujem,ker je ženska moja mati.V nasprotnem,če bi narava delovala drugače,bi te ponižal do podna.Bodi vesela,da ti je s tega mojega stališča veliko ,veliko preveč odpuščenega.Tepka, nikoli ne pozabi tega.!!! 13#

Dalana Babič je v hudi depresiji. Ne vem, samo slutim, kaj bo z menoj, ker se oglašam takoj za njenim komentarjem. Dalana Babič bi rada brala in slišala tudi kaj o Janezu Janši, najboljšem slovenskem obrambnem minister, premierju in politiku vseh časov, ki je zlomil celo JNA, pa ne bi levičarskih povzpetnikov. Zdaj ve, jaz sem ji (mu) povedal.

Zakaj je moj komentar, da je Bojan Požar mrhovinar izbrisan? A MORDA NI RES? Zakaj piše Požar tako o Arsenoviću? Ker je podkupljen od Janše. Kako to, da Požar ne piše o Janši, ki ima veliko masla na glavi in ki moral sedeti v zaporu že najmanj deset let? Kako to? Kar se pa pritlehnega Abrama tiće: PROSIM, DA SE NE OGLAŠAŠ ZA MOJIMI KOMENTARJI!

*abram... Kateri prispevek ti ni všeč? Od Požarja ali Dajane :-( ?