objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Četrtek, 4. april 2019 ob 06:57

"Rah rah" ekonomija. Ali ideološko rohnenje Jožeta P. Damijana.
Igor Masten o najnovejši retoriki okoli fiskalnega pravila ...
Forum !

Odpri galerijo

Mi pa imamo tukaj opravka s slovensko ustavo in našim ustavno varovanim fiskalnim pravilom. Podobno ideološko nabijanje, podoben napad.

(Piše: Igor Masten)

Predsednik ZDA Donald Trump je za enega izmed guvernerjev sveta zveznih rezerv ZDA (ameriška centralna banka) predlagal Stephena Moora. Ta predlog razburja ekonomiste v ZDA in širše po svetu, saj med ekonomisti, in to tako na demokratski kot republikanski strani, obstaja soglasje, da je strokovno neprimeren za tako pomembno funkcijo. Nekdanji vodja sveta ekonomskih svetovalcev predsednika Georgea Busha mlajšega in profesor na Univerzi Harvard Greg Mankiw je za Moora na svojem blogu zapisal, da enostavno nima intelektualnega dostojanstva, in senatu predlagal, da Trumpov predlog zavrne. Svoj predlog je utemeljil z recenzijo knjige Trumponomics, katere avtor je Stephen Moore (skupaj z Arthurjem Lafferjem). Mankiw je republikanec, vendar je za to knjigo vseeno zapisal, da gre za "rah rah partisanship", torej za pristransko in ideološko prikazovanje Trumpove ekonomske politike ne glede na raziskave v ekonomski literaturi.

Mankiwova kritika Moora ni osamljena. Na spletu najdete res veliko praviloma kritičnih zapisov. Za potrebe tega pisanja je zanimiva kolumna Catherine Rampell v Washington Postu, v kateri je analizirala članek v Wall Street Journalu, kjer je Moore napadel denarno politiko ameriške centralne banke (FED). Moore je v tem članku bombastično napisal, da Fed s svojo denarno politiko ogroža rast. Pri tem je navajal napačne podatke o inflaciji in kot rešitev predlagal uporabo Volckerjevega pravila. Paul Volcker je legendarni predsednik Feda, ki je v začetku 80. let znižal ameriško inflacijo z več kot 10 odstotkov na sedanjo povprečno raven okrog 2 odstotkov. Kaj boljšega lahko uporabi Moore, kot je sklic na takšno avtoriteto?! Težava, ki jo razkriva Rampellova, je le v tem, da Volckerjevo pravilo ne obstaja, kar je potrdil tudi Volcker sam, potem ko ga je Rampellova to vprašala. Moore si je torej Volckerjevo pravilo izmislil in ga pripisal drugi avtoriteti, da bi tako dal veljavo svojemu "kačjemu olju" (kot pravi Mankiw).

Zakaj to pišem? Pri nas je fiskalni svet predlog rebalansa proračuna slovenske države označil za neskladnega s fiskalnim pravilom. Ker zakon o fiskalnem pravilu temelji neposredno na 148. členu slovenske ustave, to pomeni, da je proračun neskladen z ustavo. Posledično se odpira vprašanje ustavne presoje, o predlogu katere se bo moral izreči državni zbor.

V tem procesu se bo vršil pritisk na fiskalni svet, poslance in ustavno sodišče, ki bo moralo presojati o stvareh z izrazito ekonomsko vsebino in tako upoštevati "široko polje interpretacije". Javna diskusija je seveda več kot zaželena, vendar bi morala vsebovati konstruktivno izmenjavo argumentov, na pa ideološkega navijaštva.

Čeprav je vprašanje ustavne presoje rebalansa primarno pravno vprašanje (saj je po ekonomski plati fiskalni svet svoje že povedal), bodo veliko besed o smiselnosti fiskalnega pravila potrošili tudi ekonomisti. Ta debata bo, zelo predvidljivo, potekala okrog problemov z merjenjem tako imenovane proizvodne vrzeli, ključnega vhodnega podatka v formulo, ki določi zgornjo mejo izdatkov proračuna. Na podlagi te formule je namreč fiskalni svet določil, da je letošnji proračun neskladen s fiskalnim pravilom.

Sam sem sodeloval v skupini, ki je pisala predlog 148. člena ustave in več ključnih členov zakona o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje ustavna določila. Malenkost sem pomagal tudi pri snovanju zakona, ko sta se takratna koalicija in opozicija prepirali o natančnem zapisu formule za izračun zgornje meje izdatkov. Lahko torej rečemo, da sem zagovornik uporabe fiskalnega pravila. Pri tem se zelo dobro zavedam problemov z implementacijo pravila in merjenjem proizvodne vrzeli. Slednje je metodološki problem, ki ga ima evropska komisija pri določanju fiskalnih okvirov držav članic. K znanstveni literaturi na to temo sem prispeval tudi sam v članku v reviji Journal of Financial Stability, katerega povzetek najdete tu. Na dlani je, da bo evropska komisija morala izboljšati svojo metodologijo spremljanja fiskalnih pravil EU, vendar iz tega nikakor ne sledi, naj teh pravil ne spoštujemo.

"Ustavna presoja rebalansa proračuna je neumnost, ker pravne osnove ni, ekonomska pa je gnila" je naslov članka, s katerim se je Jože P. Damijan lotil kritike fiskalnega pravila, čeprav je bil še leta 2012 njegov velik navijač. Na to, kako nesmiselne sklepe vleče, bo še priložnost pokazati, trenutno je bolj zanimiva retorika.

Damijan vsakogar, ki jemlje resno ocene spoštovanja pravila, označi za "šarlatana ali namernega škodljivca". Pri tem navede nekaj literature. Med drugim tudi članek Massimiliana Marcellina in Alberta Mussa, ki je bil objavljen leta 2011 v reviji Economic Modelling. Damijan zapiše, da njuna raziskava ugotavlja "popolno neuporabnost tega koncepta za strukturno analizo in škodljivost za oblikovanje ukrepov ekonomskih politik (output gap useless (and dangerous) for structural analysis or economic policy making in the euro area)". S tem, ko je v oklepaju dodal zapis v angleščini, Damijan verjetno ni hotel pokazati, da zna nekaj malega napisati tudi po angleško, temveč to, da uporablja neposreden navedek iz članka Marcellina in Mussa.

No, o tem navedku lahko nekaj povem. Massimiliano Marcellino je že 15 let moj soavtor in dragi prijatelj, zato njegovo delo dobro poznam. Navedenih sklepov svoje raziskave ni nikoli zapisal, kar lahko vsakdo preveri tukaj. Vseeno sem ga neposredno vprašal, ali navedek drži, on pa je glede takšnega sklepanja odgovoril, da njune analize nezanesljivosti ocenjevanja proizvodne vrzeli nikakor ne gre interpretirati tako, da je koncept neuporaben in celo nevaren. Citiram: "Useless and dangerous is a bit too much."

RAH RAH PARTISANSHIP

Skratka, Damijan uporablja udarne besede. Ustavna presoja je neumnost. Ekonomska osnova gnila. Kdor tega ne vidi, je šarlatan ali namerni škodljivec. Fiskalno pravilo je neuporabno in nevarno. Poslanci in ustavni sodniki pa bi ja morali upoštevati, da je nevarno, če to reče ugledni tuji profesor, mar ne? Vendar si Damijan v podporo te udarne retorike sam izmisli napačne sklepe študij znanstvenih avtoritet in zavaja bralce z lažnim navajanjem v angleškem jeziku. O akademski etiki si lahko vsak sam ustvari svoje mnenje, dejstvo pa je, da je takšno pisanje daleč od strokovne argumentacije in da gre za navadno ideološko rohnenje ("rah rah partisanship"). Ko je omenil šarlatane ali namerne škodljivce, je kar sam dobro povzel vse skupaj.

Upravičeno se vsak lahko vpraša, zakaj se sploh ukvarjati z zapisi na obskurnem blogu. Zaradi bloga samega vsekakor ne, sploh če sistematično vzdržuje podobne standarde ideološkega rohnenja. Je pa dan pred objavo objavo Damjanovega zapisa na blogu fiskalni svet ob svoji drugi obletnici delovanja organiziral strokovni posvet, na katerem sem bil tudi sam. Posvet je potekal po pravilih Chatham House, zato ne morem povedati, kdo je pred fiskalnim svetom podal enake lažne navedke, lahko pa povem, da jih nekdo je.
Financial Times povzema mnenje ekonomistov, da je Trumpov predlog Stephena Moora za imenovanje v vodstvo ameriške centralne banke poskus napada na njeno neodvisnost. Ta je ustavno varovana vrednota.

Mi pa imamo tukaj opravka s slovensko ustavo in našim ustavno varovanim fiskalnim pravilom. Podobno ideološko nabijanje, podoben napad.

Igor Masten je profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji kandidat za guvernerja Banke Slovenije

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
jože p damijan igor masten Fiskani svet zlato fiskalno pravilo Ustavno sodišče

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-08-17 08:09:24


Če bi na oblasti bila desnica, ko je bila, so omenjene televizijske hiše kar tekmovale, kdo bo naredil bolj udarni pogovorni spektakel na temo politične scene. Zdaj, ko smo spet zaplavali v režim enoumja, so kot nekoč, takšne oddaje precej moteče in zato nezaželene. Nikomur niti v starih komunističnih časih, ne bilo pretirano všeč, da bi nekdo brskal in razkrival zločine gozdnih razbojnikov, imenovanih partizani. Danes ni nič drugače, privilegiranci režima so nedotakljivi in nad vsemi zakoni, zakaj bi jim potem neki novinarji nastavljali zrcalo in postavljali neprijetna vprašanj. Nekoč dobri kadri tipa Uroša Slaka, danes veseli, da imajo službo, poročajo o novih pridobitvah v zivalskem vrtu in kulinaričnih izzivih. Servilni režimski novinarji kot je bil Slavko Bobovnik ,sta Igor Bergant, pa tisti slinasti Pucer, ustavijo vsakega, ki bi kritiziral oblast, oblastnikom pač vprašanja ljubeznivo servirajo vnaprej. Predsednik vlade je vajen tega, saj je že v srednji šoli, ko je popravljal negativne ocene, najprej dobil pravilne rezultate in šele nato naloge. Le tako mu je uspelo...V smislu ustvarjanja in lažnega vzbujanja blaginje ter pozitivizma v deželi ,televizijske hiše posiljujejo ljudi z neumnimi resničnostnimi šovi in številnimi ničvrednimi serijami tipa žlahtne štorije. Kot, da je v deželici, kjer ugaša upanje v prihodnost že med mladimi, vse lepo in prav, polno smeha in brezbrižnosti. Že Šarec kot igralec ni bil vreden pol pizde hladne vode. Mladi val slovenskih glumačev je več ali manj na njegovi ravni. So izjeme, a zelo redke. Klovni zato sledi, ki jih za sabo puščajo razbojniki, ne morejo zabrisati. Niso kot divje svinje. Te so bolj inteligentne.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

"Rah rah" ekonomija. Ali ideološko rohnenje Jožeta P. Damijana.