objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 4. maj 2019 ob 06:52

Cesar je gol! In tega ne more skriti nobena ograja. In kar je mrtvo tudi ne more umreti.
Evangelij po Šarcu v Katedrali svobode (IV. del). Edino, kar našega Marjana še drži na oblasti, je reklo Železorodnih iz Igre prestolov: kar je mrtvo, ne more umreti. In Marjanova 13. vlada je bila politično mrtva že vse od začetka ...
Forum !

Odpri galerijo

Anahronizem je tudi to, da Marjan Šarec v prvomajskih govorih ostro biča tiste politike, ki že 15 let in več vedrijo ter oblačijo, pozabi pa, da so ga prav ti politiki pripeljali na oblast, tako da sedaj tudi on naprej veselo vedri in oblači z njimi.

Edino, kar torej našega Marjana še drži na oblasti, je reklo Železorodnih iz priljubljene TV-serije Igra prestolov: "Kar je mrtvo, ne more umreti". In Marjanova 13. vlada je bila politično mrtva že vse od začetka.

Piše: Aljuš Pertinač

Najbolj pa nas mora skrbeti, da pri odkrivanju cesarske golote našega Marjana več kot očitno ne moremo računati na pravno državo (primer Radonjić) niti na institucije demokratičnega nadzora, kot so preiskovalne komisije državnega zbora, niti na opozicijo.

PROLOG

Slovenija je dežela anahronizmov. Eden takih je slavnostni govor ljubljanskega župana Zorana Jankovića ob 1. maju, prazniku dela. Janković, vsa njegova kariera, vedenje, poslovanje in vodenje naše največje občine so v popolnem nasprotju z vsem, kar pooseblja 1. maj (vir). To še najbolje vedo farmacevtke in tisti, ki so na kakršenkoli način poslovali z ljubljansko mestno občino oziroma od nje potrebovali kakšno dovoljenje. Fotografija pove več kot tisoč besed:

Zato ni naključje, še manj pa je presenetljivo, da nam je globoka država v podobi centrov moči tranzicijske levice ter ob zvesti asistenci dominantnih medijev in njih vključenih novinarjev v državni, paradržavni oziroma tajkunski lasti za Zveličarja in edinega sposobnega za vodenje Slovenije trikrat zapored proda(ja)la ravno človeka, ki nima praktično nobenih izkušenj s politiko na nacionalni, kaj šele mednarodni ravni. Za to so vpoklicali vse razpoložljive sile. Od plastificiranih ostarelih starlet nacionalne televizije, ki so nenadoma, že davno po zatonu vsakršne kariere začele komentirati aktualno politično dogajanje, do direktoric agencij za ustvarjanje javnega mnenja, ki razlik med predhodno izmerjeno in dejansko dobljeno podporo na volitvah vladajočim politikom niso več znale pojasniti drugače kot s povsem deplasiranimi primerjavami med vrhunskimi športniki svetovnega formata in povprečnimi župani iz neke povsem nepomembne slovenske občine. Enkrat, na zadnjih predsedniških volitvah so dobili celo nepričakovano in neženirano pomoč vodje opozicije Janeza Janše. Ta se je s kar dvema pismoma na facebooku pred prvim in drugim krogom volitev neverjetno potrudil, da je za volivce SDS politični povzpetnik iz Šmarce boljša izbira od predsednika republike Boruta Pahorja.

Govorimo seveda o premierju Marjanu Šarcu oziroma, kot ga ljubkovalno imenujemo, "našem Marjanu". Čeprav smo vmes izvedeli, da je rojeni vodja, celo Luka Dončić slovenske politike, je naš Marjan trikrat zapored pogrnil na celi črti. Ni bil izvoljen za predsednika republike. Na volitvah v državni zbor je njegova stranka dobila pičlih 13 odstotkov glasov, kar je povzročilo, da smo prvič v zgodovini dobili manjšinsko vlado in že sedaj, po slabih osmih mesecih njegove vladavine lahko mirno zatrdimo, da je najslabši premier v zgodovini samostojne Slovenije. Njegova 13. mavrična antijanša manjšinska vlada s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica, ki ji občasno oziroma vse pogosteje priskoči na pomoč SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega, v strateški rezervi pa ima še vedno NSi, za katero na EU-volitvah kandidira posojeni član SDS Žiga Turk, nima prav nobenega programa oziroma pametne ideje, kaj početi s Slovenijo razen čim dlje ostati na oblasti.

V ta namen so sprejeli rebalans letošnjega proračuna, ki je v nasprotju s fiskalnim pravilom in zato najmanj ustavno sporen, saj povečuje javno porabo za neverjetnih 1,3 milijarde evrov, kar je, kot je ugotovil fiskalni svet, za skoraj 300 milijonov evrov več, kot bi bilo dovoljeno.

Da je našemu Marjanu et consortes spoštovanje ustavnopravnega reda španska vas, poleg nespoštovanja odločb ustavnega sodišča kaže tudi skupna pobuda SDS in NSi za oceno ustavnosti letošnjega proračuna oziroma njegovega rebalansa in predpisov, na podlagi katerih je bil sprejet. Komentar, ki sta ga tej pobudi ob njeni napovedi podala naš Marjan in njegov finančni minister Andrej Bertoncelj (za katerega sicer praktično sploh ne bi vedeli, da obstaja), je tako poveden, da bolj skoraj ne bi mogel biti. Za oba se zdi ustavna presoja rebalansa proračuna nesmiselna. Saj veste, itak ni nobene garancije, da bomo jutri še živeli, pravi naš Marjan (vir). Dodal je še, da gre zgolj za ustvarjanje političnega nemira, minister Bertoncelj pa, da je proračun v danih razmerah optimalen. Sapienti sat.

V prejšnjem komentarju smo zapisali, da se je Slovenija znašla v najhujši institucionalni in politični krizi od osamosvojitve dalje. Od takrat so se zgodili trije tako očitni primeri zlorabe oblasti in kršitve demokratičnih načel vladavine prava, da bi vsak izmed teh zase moral pomeniti predčasni konec vladavine našega Marjana in njegove ekipe, da te skipa. Naš Marjan tako ni več samo škodljiv za državo in družbene podsisteme, ampak je hkrati tudi daleč največja grožnja demokraciji in ustavnopravnemu redu pri nas.

KAR JE MRTVO, NE MORE UMRETI

Na predsedniških in parlamentarnih volitvah našemu Marjanu ni bilo treba veliko storiti. Praktično so zanj vse storili drugi. Moral je zgolj izpasti vsaj približno spodoben in kompetenten na redkih predvolilnih soočenjih. No, tudi to se je zanj izkazalo za prezahtevno. Na nobenih volitvah, kot rečemo, ni dostavil, zato je bilo iluzorno, če ne celo noro pričakovati, da mu bo pri sestavljanju in kasneje vodenju vlade šlo kaj bolje. Anahronizem je tudi to, da naš Marjan v prvomajskih govorih ostro biča tiste politike, ki že 15 let in več vedrijo ter oblačijo, pozabi pa, da so ga prav ti politiki pripeljali na oblast, tako da sedaj tudi on naprej veselo vedri in oblači z njimi.

In vendar so poskušali in poskušajo še sedaj. Našemu Marjanu je uspelo v dobre pol leta izgubiti enega ministrskega kandidata in kar štiri (s številko: 4!) ministre! Vsak od njih je bil zadetek iz priljubljene Poglej in zadeni, ampak za naš okus nihče bolj kot bivši minister za zdravje Samo Fakin. On je bil na nek način edini minister iz kvote LMŠ, za katerega smo prej že slišali. Dominantni mediji in mnenjski voditelji tranzicijske levice so ga prodajali kot strokovnjaka. Verjeli so, mogoče celo še vedno verjamejo, kdo bi vedel, da bo spravil v red slovensko zdravstvo in preprečil grozeči propad javnega zdravstvenega sistema, ki je grozil po štiriletni kataklizmi SMC in Milojke Kolar Celarc.

Ko že govorimo o tem, da je Slovenija dežela anahronizmov, ali ni največji anahronizem, da se je privatno zdravstvo v Sloveniji najbolj razširilo ravno v zadnjih štirih letih, ko je resor za zdravje vodila ministrica, ki si je boj proti privatnemu v zdravstvu dala izvesti na svojo zastavo? Človek se vpraša. Ampak nazaj k Fakinu. Ta je po poročanju Slovenske tiskovne agencije še 11. februarja letos zatrjeval, da sistem zdravstvenega varstva ne razpada. Slab mesec zatem pa je, menda zaradi slabega zdravja, sam odstopil s položaja. Večje nezaupnice sistemu primarne zdravstvene oskrbe si skoraj ni mogoče zamisliti, kaj pravite?

Njegov naslednik na položaju ministra bo po lastnih besedah, ki jih je izrekel v televizijski oddaji Studio City (TV Slovenija), kamor hodijo vladajoči politiki na obisk in po prijazna vprašanja, nadaljeval s politiko boja proti privatnemu zdravstvu, kar za zaposlene v zdravstvu in paciente, kot vse kaže, ne pomeni nič dobrega. Kaj si o tem misli eden od naših najbolj znanih kardiologov, ki mu je s kolegom Markom Nočem uspelo zrušiti pretirane cene žilnih opornic, preberite spodaj:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Da so torej naš Marjan in njegova ekipa, da te skipa popolnoma nesposobni za vodenje vlade in upravljanje javnih zadev v Sloveniji, smo torej vedeli vse od začetka. Nobeno presenečenje ni, da je izvršilna veja oblasti pri nas klinično mrtva že po manj kot četrtini mandata. To se seveda odraža tudi na pravosodni in še bolj zakonodajni veji oblasti. Sedma redna aprilska seja državnega zbora je tako trajala zgolj dva dni. Dva dni. Edini program, ki ga izvajajo naš Marjan in kompanija, je program stranke Levica. Saj veste, svojega nimamo, tuje hvaležno sprejmemo. Ta program pa je na prejšnjih volitvah podprlo manj kot 10 odstotkov volivcev, ki so glasovali.

Tudi pregovorna odločnost našega Marjana, ki so jo pomagali vzdrževati dominantni mediji, ko so kot muhe drug za drugim cepali posamični ministri, je v zadnjem času izpuhtela. Kar poglejmo. Ko bi se bilo v aferi maketa 2. tira po vseh kriterijih nujno zahvaliti za sodelovanje Miru Cerarju mlajšemu, je naš Marjan počepnil. Ko bi se bilo zaradi afere s financiranjem agencije Futura s strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v predvolilne namene treba vprašati po objektivni in subjektivni odgovornosti Dejana Židana (SD), je naš Marjan umolknil. In ko bi bilo po zadnjih ugotovitvah Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb Državnega zbora (KNOVS) glede zlorab OVS v notranjepolitične namene treba nemudoma pokazati vrata aferi na dveh nogah, ministru za obrambo Karlu Erjavcu (DeSUS), se je naš Marjan skril v mišjo luknjo.

Kako pa bi tudi sicer lahko ravnal drugače, če bi ga karkoli od zgoraj naštetega stalo predčasnih volitev in s tem konca oblasti? Povrhu vsega pa je sam, v španoviji s svojim svetovalcem za nacionalno varnost in direktorjem Sove Rajkom Kozmeljem, kot kaže, zakrivil še večjo zlorabo tajne službe v predvolilne in notranjepolitične namene. Edino, kar torej našega Marjana še drži na oblasti, je reklo Železorodnih iz priljubljene TV-serije Igra prestolov: "Kar je mrtvo, ne more umreti". In Marjanova 13. vlada je bila politično mrtva že vse od začetka.

VOHUNI KAKOR MI

Slovensko zunanjo politiko ta hip vodijo tajne službe. Katera v kolikšni meri, je težko reči. Sodelujejo pa pri tem najmanj štiri. Bošnjaška Osa, hrvaška SOA ter naši Sova in OVS. Zadnji dve tudi vse bolj sodelujeta pri kreiranju notranje politike. To so stvari, ki Slovenijo nezadržno vlečejo nazaj na hriboviti Balkan in vse bolj spominjajo na srbsko politiko iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Aferi arbitraža in hrvaško prisluškovanje ter zdravstveno stanje Alenke Ermenc, načelnice Generalštaba Slovenske vojske, jasno kažeta, da povsem drži naša ugotovitev, da so s prihodom našega Marjana na oblast v politiki dovoljena vsa sredstva. Tudi zloraba Sove in OVS za notranjepolitične namene. Hkrati se je vsaj v prvem primeru pokazalo, da naš Marjan nima zgolj skupne liste za EU-volitve s Pop TV oziroma njihovo oddajo 24ur, ampak da jih tudi sicer dojema za svojega edinega pravega koalicijskega partnerja. Kako si sicer razložiti, da je zgolj v primeru domnevnega prisluškovanja novinarjem Pop TV s strani SOA prvič in do sedaj tudi zadnjič sklical svet za nacionalno varnost? Tega ni storil, ko je Sova stavkala več kot pol leta. Tega ni storil, ko je Slovenska vojska nevemkolikič zapored dobila oceno nezadostno za bojno pripravljenost. Tega ni storil niti, ko naj bi hrvaški policijski čoln vplul tri kilometre v slovenske teritorialne vode. Ne, to je storil šele, ko se je počutil ogroženega njegov edini pravi koalicijski partner.

Seja sveta za nacionalno varnost je pokazala, da si je afero Arbitraža bošnjaški novinar Avdo Avdić, ki je o tem prvi govoril na eni od tamkajšnjih televizij in ki ima tudi sicer pristne stike s Pop TV, preprosto izmislil.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Niti Sova niti Pop TV namreč nista postregla z nobenimi dokazi, da Hrvati res prisluškujejo poptevejevcem. Še več in še huje. Ko je Knovs obiskal Sovo, so jim tam na izrecno vprašanje, ali bodo sprožili interno preiskavo, kdo je te informacije dal v javnost, odgovorili, da ne. So jim pa predali seznam desetih ljudi, ki so pri njih imeli dostop do teh prisluhov. Zanimivo, ko so novinarji vprašali našega Marjana, ali bo raziskal, kdo iz njegovega kabineta je javnosti posredoval informacije o davčnih dolgovih športnega društva Petra Vilfana, odstopljenega državnega sekretarja iz kabineta predsednika vlade, je tudi odgovoril, da tega ne bo storil.

Hkrati se je naš Marjan v aferi Arbitraža vsaj enkrat očitno zlagal. Na laž pa ga ni postavil kar nekdo, ampak predsednik Knovsa in Nove Slovenije Matej Tonin, ki je povedal, da vrh slovenske politike že od decembra 2016 ve, da so Simoni Drenik in Jerneju Sekolcu prisluškovali Hrvati. Naš Marjan pa je za to bojda izvedel dobri dve leti kasneje iz medijev, pardon, od svojega koalicijskega partnerja Pop TV (VIR). In to kljub temu, da, kot zatrjuje v svojih redkih intervjujih, skrbno prebere vsa poročila Sove, ki jih redno dobiva na mizo.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Po vsem tem je popolnoma jasno, da bi morebitna preiskovalna komisija državnega zbora v zadevi Arbitraža neminovno ugotovila, da se je celotna afera, ki je bila kriva za poslabšanje odnosov s sosednjo prijateljsko državo, članico Evropske unije in zveze Nato ter za zmanjšanje že tako okrnjenega mednarodnega ugleda Slovenije (spomnimo, našemu Marjanu v Bruslju "pa i šire" za to zgodbo ni uspelo navdušiti nikogar), zgodila na relaciji: naš Marjan–Damir Črnčec–Rajko Kozmelj. Zato je komaj razumljivo, da opozicija z Janšo in Toninom na čelu še vedno okleva in ne ustanovi parlamentarne preiskovalne komisije. Blokada, ki jo v dominantnih medijih pri nas doživlja predvsem SDS, bi bila v tem primeru s pomočjo tujih medijev zagotovo prebita. Al Jazeera Balkan bi verjetno prvič v živo prenašala dogajanje iz državnega zbora, pred poslopjem na Šubičevi pa bi kampirale številne novinarske ekipe iz Hrvaške in drugod iz tujine. Pot do predčasnih volitev in prihoda na oblast še pred slovenskim predsedovanjem EU bi bila tako odprta. Hkrati bi se lahko preprečile škodljive posledice za državo, ko se tajne službe zlorabljajo za notranjepolitične namene in obračunavanje s političnimi nasprotniki. A Janša molči.

Kot zaenkrat molči tudi v aferi Slovenska vojska, kjer je minister Erjavec jasno kršil pristojnosti in veljavno zakonodajo, potem ko je po vsej sili želel ugotoviti, kdo je v javnost dal informacije o dvomljivem zdravstvenem stanju načelnice Generalštaba SV, ki jo je na položaj praktično na lastno pest in mimo predsednika republike kot vrhovnega poveljnika Slovenske vojske sforsiral prav on. Za ta namen je dal ustno navodilo direktorju OVS Dejanu Matijeviču, čigar podrejeni so potem o tem zasliševali 25 vojakov. Si predstavljate, da naša vojaška tajna služba preverja govorice in išče opravljivce v lastnih vrstah, da bi izpolnila politične cilje nekega ministra?

Ceno za te rabote je doslej plačal zgolj ne kriv ne dolžen brigadir Miha Škerbinc. Pa tudi pri njegovi razrešitvi ni šlo vse gladko. Najprej so si izmislili, da je grdo govoril o svoji poveljnici na postroju, kar se je izkazalo za laž. Nato so si izmislili, da je odobril nezakonito nočno streljanje na poligonu na Počku, čeprav je imel do tega vso pravico. In na koncu, ko so vsi izgovori padli v vodo, so ugotovili, da itak ne potrebujejo nobenega razloga, da ga zamenjajo, saj so vendar vojska, mar ne?

No, Erjavec, čeprav rad igra mača in se vozi z oklepnimi vozili, prav gotovo ni vojska. In ta država je v primeru dveh drugih ministrov za obrambo že postavila visoke standarde, ko gre za zlorabe vojaškega aparata v notranjepolitične namene. Svoj položaj sta morala zapustiti tako Janez Janša v aferi Depala vas kot Janko Veber v aferi Telekom. Pa Erjavec? Kaj poreče Luka Dončić slovenske politike, naš Marjan? Zaenkrat je tiho kot rit, čeprav bi bila njegova mavrična antijanša vlada brez podpore Desusa enako manjšinska, kot je bojda sedaj.

GLOBOKA DRŽAVA SI ZRCALO NASTAVI

Skoraj še bolj ali ravno tako kot zlorabe tajnih služb v notranjepolitične namene pa bi nas morala skrbeti osebna izpoved okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića ob ponovnem izreku sodbe v zadevi Milko Novič na prvi stopnji. Si predstavljate, da bi nogometni sodnik Damir Skomina po neki tekmi Uefine Lige prvakov javno povedal, da je vodstvo evropske nogometne organizacije pritiskalo nanj, naj sodi drugače, nepošteno? Zgodil bi se potres. Pri nas pa se v primeru Radonjić razen javnega zgražanja in besedičenja na družabnih omrežjih ni zgodilo nič.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Med tistimi, ki jih je Radonjić tudi eksplicitno omenil, da so pritiskali nanj, v oči bodeta predvsem dva. Vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan in predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. Harij Furlan je sicer tisti vodja tožilstva, ki svojega lastnega brata, do vratu vpletenega v afero preplačevanja žilnih opornic (Mark Medical), na rednih nedeljskih družinskih kosilih vsa ta leta ni nikoli vprašal, s čim se ukvarja. Marjan Pogačnik pa je hitel pojasnjevati, da ni šlo za nobene pritiske. Komu gre v tem primeru verjeti, se odločite sami. O sodniku Pogačniku in njegovi verodostojnosti oziroma kredibilnosti pa zgolj tole: "… Potem je sodnik Marjan Pogačnik verjel pričanju Urške Čepin, da je imela v masažnem salonu za prikrito prostitucijo na Topniški ulici številka 35c, za katerega je sicer sama priznala, da je vedela, da gre za erotični masažni salon pod vodstvom gospe Marjete Burje, najeto eno sobo zgolj zato, da bi se tja umaknila, kadar bi želela imeti svoj mir …" Vrhovno sodišče, ki je razveljavilo njegovo sodbo, je zapisalo, da je to "življenjsko povsem neprepričljivo" (vir).

Popolnoma jasno je torej, da je cesar (beri naš Marjan) gol in da tega ne more več skriti nobena ograja, niti nova in tri metre visoka, ki si je dal - Marjan Šarec - zgraditi okoli svoje družinske hiše.

Bolj nas mora skrbeti, da pri odkrivanju cesarske golote našega Marjana več kot očitno ne moremo računati na pravno državo (primer Radonjić) niti na institucije demokratičnega nadzora, kot so preiskovalne komisije državnega zbora, niti na opozicijo. To je ob tem, da sta naš Marjan in njegova kamarila očitno bistveno večji grožnji demokraciji in ustavnopravnemu redu pri nas kot denimo Andrej Šiško ali komaj ustanovljena Domovinska liga, kakor bi nas radi še vedno prepričali dominantni mediji v državni, paradržavni ali tajkunski lasti, najbolj zaskrbljujoče.

Zdi se, da so preprosto vsi vrgli puško v koruzo. Razen portala, ki ga berete in oddaje Faktor na TV3, ki jo gledate. Za preživetje naše mlade demokracije, za zagotovitev vladavine prava, za preprečitev politike, v kateri so dovoljena vsa sredstva, bo to prej ali slej premalo. Dokler bo tako, si bodo naš Marjan et consortes do neizbežnega bridkega konca lahko še naprej mrmrali v brk tisto, tako rekoč že ponarodelo: Kar je mrtvo, ne more umreti.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje #Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač marjan šarec Borut Pahor Janez Janša karl erjavec Dejan Židan miro cerar sova evropska unija NATO pop tv Dejan Matijevič OVS Rajko Kozmelj Damir Črnečec janko veber telekom slovenije Avdo Avdić šoa osa

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

igor hauptman

2019-07-15 20:21:11


Takole, Istok Potočnik glede dokazov o neprimernosti bankirja za direktorski stolček na MK. Kandidat mora v postopki izbire predložiti dokaze le o tem, da izpolnjuje razpisne pogoje, med drugim dokazilo o nekaznovanosti. Požarju za oceno, za kakšnega kandidata gre ni potrebno predlagati prav nobenih dokazov. O njegovi primernosti je mogoče soditi predvsem na podlagi dosedanjih referenc, ki očitno izhajajo predvsem iz bančništva. O teh referencah pa lahko le ugibamo. Če mene vprašate, seveda me ne bo nihče, so le te že zaradi njegovega položaja v času kopanja enormne bančne luknje ( že druge v 20. letih) nadvse sporne. Da ni prav nič odgovoren zanjo se lahko pohvali, kot tudi vsi ostali bančniki v vseh bankah, ki so jih sanirali slovenski davkoplačevalci. Niti eden od njih ni pravnomočno obsojen zaradi nevestnega dela, kar zaradi nenormalno visokih dokaznih standardov v naši kazenski zakonodaji ni prav nič izjemnega. Je pa zaradi tega izjemna naša država.Da gre za spornega kandidata je jasno tudi iz tega, da je imela Šarčeva vlada do sedaj z njim očitne težave. O poteku postopka zoper Iztoka Gornika ne morem soditi, verjetno se v resnici do sedaj ni končal niti še preiskovalni postopek. Vendar dokler še ta ni zaključen, nekako nenaivno pričakujem, da po tem postopek ustavljen pa je popolnima neprimerno, da se o takem kandidatu vlada sploh pogovarja. In zakaj, Istok Potočnik po vašem mnenju bi moral ravno ta sporna oseba ponovno odločati o premoženju države. Ugibam. Zato ker bo nalogo opravil v interesu tistega, ki ga ves čas forsira in to ni nujno ravno minister Počivalšek. Ali pa ima toliko močnega strica, ki bo zanj pač poskrbel. Naj bo dober in poskrbi še za delavke ARUMA, zadnje metamorfoze bivše MURE, ki so ravno danes dokončno ostale brez službe. Še brezplačen nasvet. Naj gre dotični gospod za nekaj časa delat še za bančni šalter, ki ga verjetno sploh še ni videl, kot še mnogo naših "uspešnih" bančnikov.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Cesar je gol! In tega ne more skriti nobena ograja. In kar je mrtvo tudi ne more umreti.