objavi na
pozareport.si

forum

Četrtek, 6. junij 2019 ob 07:15

Welcome na angleškem trekingu, mr. Bojan Požar. In pred menoj je točno 1014 kilometrov hoje!
South West Coast Path: najdaljša pešpot po Angliji, predvidoma 40 dni hoje po angleških klifih in tipično angleškem vremenu, z višinsko razliko štirih Mont Everestov. Izziv za telo in dušo. Naj se avantura začne!
Bojan Požar

Odpri galerijo

Tukaj se vse začne. Minehead, 6. junija ob 9.30 po angleškem času.

40 DNI TREKINGA PO ANGLIJI

South West Coastal Path, od Mineheda do Poola, ali najdaljša pot po Združenem kraljestvu. South West Coastal Path, od Mineheada do Poola, ali najdaljša pešpot po Združenem kraljestvu


				Moja malenkost na začetku poti.			Moja malenkost na začetku poti

South West Coast(al) Path je pohodniška pot, dolga 630 milj ali 1014 kilometrov, in je tako najdaljša neprekinjena pešpot po Angliji oziroma Združenem kraljestvu. Vije se vzdolž jugozahodne angleške obale, od mesteca Minehead na zahodu do Poola na jugu britanskega otoka, skozi Somerset, Devon Cornwall in Dorset.

Ni tako svetovno popularna kot Camino de Santiago, čeprav britanskemu turizmu prinaša okoli 300 milijonov funtov letno, zaposluje 7500 delovnih mest, bralci revije Ramblers Walk Magazine pa so jo enkrat že razglasili celo za najboljšo pešpot na svetu. Za South West Coast Path so značilni visoki obalni klifi, čez celo pot je treba prehoditi 35.031 metrov nadmorske višine ali skoraj 4 Mont Evereste, čeprav je najvišja točka poti za slovenske pohodniške razmere izjemno nizka - 318 metrov, sicer pa se hodi po značilnem angleškem podeželju in seveda po tipičnem angleškem vremenu. Pot zgodovinsko izvira iz Napoleonovih časov, ko so po tem delu angleške obale od svetilnika do svetilnika lovili tihotapce, danes pa jo označuje 2473 znakov, 302 mostova in 921 klopi. Pot je zelo dolga, običajno traja osem tednov, zato jo v enem kosu prehodi malo število ljudi. Velika večina jo zato premaga šele po etapah in več letih. Rekordno hitro pa jo je doslej prehodil, bolje rečeno napol pretekel, britanski ultramaratonec Damian Hall leta 2016, ki je za to porabil 10 dni, 15 ur in 18 minut.

Zelo dolga in naporna pa bo tudi zame. Je vsaj 200 kilometrov daljša od lanskega trekinga po Caminu, prehoditi pa jo nameravam v 40 dneh, pri čemer bom od tega 5 dni počival. Efektivne hoje bo torej 35 dni. Prvo polovico trekinga bom hodil približno 25 kilometrov dnevno, drugo polovico, ko spoznam teren, pa bom hojo pojačal na povprečno 35 kilometrov na dan. Nekaj kondicije, kot itak veste, imam, voljo in psiho tudi, nekaj je tudi pohorske trme, med potjo bom sicer izgubil kakšnih 5 do 6 kilogramov telesne teže, z Barbi sva vsak dan na zvezi, a hkrati vem, da na takšni dolgi poti - na žalost - vedno pride tudi čas, ko bom imel, priznam (in ni me sram priznati), krizo, češ, pa kaj ti je tega treba. Ko me bo zamikalo prenehati, iti na vlak ali bus pa domov. Podobno tistim krizam, ki jih maratonci še kako (s)poznamo tam okoli 32 kilometra. Da bo pot čim lažja, sem nahrbtnik zreduciral skoraj do konca, na nekaj manj kot osem kilogramov, moram pa prenašati prenosni računalnik in vso komunikacijsko tehnologijo, vključno z dvema light vtikačema za neevropske britanske električne vtičnice; jbg, nimam kaj, vmes moram tudi delati in plačevati položnice. In hvala bogu, da lahko zlahka delam (pišem in objavljam) tudi na daljavo, da mi je delo všeč in da lahko tako uspešno združujem biznis in pleasure.

Če bom prehodil to pot v enem samem kosu, bom mogoče celo edini Slovenec, ki mu je to uspelo?! Doslej se mi namreč ni javil še nihče, ki je že dal skozi tak podvig. Poleg tega se držim načela dalajlame, da je treba vsaj enkrat na leto iti nekam, kjer še niste bili!

NAJ SE AVANTURA ZAČNE!

Začenjam danes zjutraj okoli 9. ure ob posebni bronasti skulpturi te poti, locirani na mineheadski obalni promenadi. Spal sem sicer bolj slabo, verjetno zaradi pohodniške startne nervoze, po angleškem zajtrku v enem od hotelčkov sredi mesteca Minehead. Sem se prišel včeraj zgodaj popoldne iz Bristola (vir), sicer pa sem v London priletel že v ponedeljek dopoldne. Od londonskega letališča Luton do obalnega mesteca Minehead ob Celtiškem morju - kjer se, če je vreme jasno, čez morski zaliv razločno vidi Wales, Barbara pa mu na daljavo kljub tukajšnjemu kipu angleške kraljice Ane (Queen Anne), ene od najpomembnejših britanskih kraljic, iz leta 1719, na podlagi pričujočih fotografij pravi, da je kot na Divjem zahodu - je s kombinacijo busa in vlaka približno sedem do osem ur.

Trenutno je kar sončno, za pozno dopoldne pa iPhone že spet napoveduje dež!

MINEHEAD DANES, KO SEM STARTAL ...

... IN PRED "100" LETI

ČE SE KAJ ZALOMI, POKLIČEM BOŽIČA ALI ŠTIHA V LONDON

Ker pa je to angleško, ne špansko podeželje, so cene za Bed and Breakfast (prenočišče z zajtrkom) žal vsaj 30 do 40 odstotkov višje kot na Caminu, od 20 funtov navzgor, piva pa praktično ni pod 5 funtov. Angleže, četudi znaš angleško, komajda razumeš, zato ni čudno, da so celo na CNN, ko so ob zdajšnjem Trumpovem obisku pri kraljici Elizabeti II. predvajali govor londonskega župana Sadiqa Khana, ki je seveda govoril angleško, spodaj raje vrteli podnapise, spet v angleščini. In ogromno je turistov, vsaj v Bristolu in Mineheadu, koliko kolegov popotnikov bom danes srečal na poti, bomo pa še videli. Sem pa včeraj, ko sem sedel na zadnjem lokalnem avtobusu iz Tauntona proti Minehadu, imel občutek, da sedim točno sredi tistih Angležev, ki so glasovali za Brexit in preglasovali londonski City. Mimogrede, sporočilo za vse tiste upokojence, ki pri nas brezglavo volijo Karla Erjavca in DeSUS: vsi angleški državljani, ko enkrat dopolnijo 70 let, se lahko z avtobusi prevažajo zastonj. Povsod, in to že 25 let! Edino na Škotskem menda malo komplicirajo, mi je cinično dejal neki Anglež, ko sva debatirala med vožnjo na vrhu bristolskega mestnega avtobusa.

Upam in držim pesti, da bo na poti vse okej in da bo vreme lepo. Če se kaj zalomi, pokličem paparaca Janija Božiča ali Tomaža Štiha - Libetarca v London, no, žal se je Nika Urbas medtem že preselila nazaj v Ljubljano, slovensko-britanske dizajnerke nakita Lare Bohinc pa osebno ne poznam.

Vsake toliko časa pa se javim s potopisnim nadaljevanjem ...

P. S.: Pa brez panike: spletni portal, ki ga pravkar berete, dela normalno, kot doslej. Jutri zjutraj boste tako lahko prebrali izjemno napet ter zanimiv daljši komentar Aljuša Pertinača, tokrat tudi z malce osebno noto in naslovom: Koliko nas stane ograja Alenke Bratušek?, oddaja Faktor pa se seveda tudi nadaljuje. In lepo se imejte.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
bojan požar South West Coastal Path Camino de Santiago South West Coast Path

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

slavko pezdir

2019-06-23 10:14:02


Ko se bodo naši politiki, medijski dreserji javnega mnenja in običajni volivci naslednjič ponovno zgražali nad nizko volilno udeležbo, naj se spomnijo, da je ta vse nižja prav zaradi splošno prepoznanega neustavnega sorazmernega volilnega sistema (po veljavni presoji Ustavnega sodišča RS), ki generira od volivcev odtujeno in nedemokratično strankokracijo poslancev v Državnem zboru RS. Le od volilne baze popolnoma odtujeni in neodvisni poslanci, ki jih skrbijo le lastni osebni in strankarski partikularni interesi ter njihova obramba za vsako ceno, so sposobni na tako bizaren in prozoren način, kot smo ga lahko doživeli, reševati samopašnega in prezirljivega "multipraktik ministra s teflonsko kožo - vojaka Erjavca", zato da bi branili in utrjevali še naprej predvsem svoje partikularne osebne in strankarske interese ter interese vladajočega politično-kriminalnega podzemlja "ugrabljene države", Za odtujeno in nikomur odgovorno vladajočo strankokracijo v DZ RS, ki v skladu s svojimi partikularnimi interesi samovoljno izbira in postavlja še za razred bolj odtujeno in samopašno izvršilno vejo oblasti, niso ne pomembni in ne veljavni nikakršni politični, strokovni in etični argumenti opozicije. Za aktualno izvršilno in zakonodajno vejo oblasti v RS so le samovoljno in arbitrarno veljavne in izvršljive celo veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS, kar pomeni, da je vladajoča strankokracija na Slovenskem, kakor jo poosebljata "manjšinska" vlada Marjana Šarca in vladajoča koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa s konstitutivno podporo koalicijsko-opozicijske Levice, temeljni in najbolj poguben generator neustavnosti in protiustavnosti, najmogočnejši kršitelj in ogroževalec demokracije, vladavine prava in dobesedno sistemski sovražnik univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin v RS kot (vsaj formalno) enakopravni in enakovredni članici skupnosti EU. Dokler bo vladajoča kleptokracija in nedemokratično izvoljena strankokracija lahko na tako perverzno pristran(kar)ski način branila in ubranila svoje najbolj politično, strokovno in etično kompromitirane funkcionarje ter z njimi sistematično nižala zaupanje v vladajočo politiko in politike ter s tem posredno tudi v formalno demokratični in pluralni večstrankarski sistem, bo volilna udeležba padala kot izraz vse poraznejšega nezaupanja v veljavni politični sistem in njegove najvidnejše kreatorje in nosilce.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Welcome na angleškem trekingu, mr. Bojan Požar. In pred menoj je točno 1014 kilometrov hoje!