objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 24. avgust 2019 ob 06:45

Untergang. Ali zakaj v Sloveniji propada pravna država? Pozor, če tole berete stoje, potem nadaljujte na lastno odgovornost!
Če želite, ste torej lahko optimisti, drago bralstvo, mi pa bomo vsem, ziher je le ziher, še naprej zvesto in natančno gledali pod prste. Saj veste, če je pravica slepa, ji je včasih tu pa tam pač treba malo pomagati, kajne?
Forum !

Odpri galerijo

Dušan Zorko (na sliki levo, desno ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek) menda noč iti po stopinjah Damirja Topolka. (foro: STA)

Piše: Aljuš Pertinač

Eden od največjih blefov neoliberalne ekonomije oziroma liberalne demokracije je pojem pravne države in iz nje izhajajoča maksima, da smo pred zakonom vsi enaki. Najpogosteje ga upodablja kip pravice, ki je slepa in ne vidi, kdo sedi pred njo. Da je torej za vse enaka. Resnica je seveda ravno obratna. Pravica je slepa zato, ker ne sodi pravično, ampak po pravu. Pravo pa ni enako pravičnosti. Kdor ima denar, vpliv, je na visoki politični ali družbeni funkciji, je pred pravico bolj zavarovan kot nekdo, ki vsega tega nima.

(Pre)pozna razrešitev Damirja Topolka seveda postavlja v neugoden položaj tako Marjana Šarca kot Alenko Bratušek. Prvega predvsem zato, ker je sedaj še slepcu jasno, da, kadar gre za rabote domače gradbene mafije, Šarec že cel mandat sladko spi zimsko spanje in ga to prav nič ne briga. Drugo pa zato, ker ji po principu žrtvovanja manjvrednih šahovskih figur ostane samo še zloglasni direktor podjetja za (ne)gradnjo 2. tira 2TDK - Dušan Zorko.

ANDREJ ŠIŠKO IN VAŠKE STRAŽE

Dokazov za to imamo v vsakdanjem življenju na pretek. Če bi bili pred zakonom vsi enaki, potem Andrej Šiško ne bi bil obsojen na osem mesecev zapora zaradi rušenja ustavne ureditve, ker se je z nekaj prijatelji igral ravbarje in žandarje v gozdu, na Dolenjskem in v Beli krajini pa že celo poletje mirno paradirajo in eksercirajo tako imenovane vaške straže kot obliko samoorganiziranja ljudi pred brezštevilnimi nezakonitimi prehodi "najbolje varovane schengenske meje v Evropi".

ZORAN JANKOVIĆ IN KPK

V teh dneh je denimo tudi odjeknila novica, da je vrhovno sodišče (VS) dokončno zavrnilo zahtevo ljubljanskega župana Zorana Jankovića (naš Zoki) za revizijo glede končnih ugotovitev nadzora nad njegovim premoženjskim stanjem, ki ga je opravila komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Spomnimo, nadzor se je začel že leta 2012, ugotovitve so bile javno objavljene leta 2015, postopek pa se je po sedmih letih in pol z odločitvijo VS dokončno končal. No, odjeknila je verjetno malo pretiran izraz. Da je naš Zoki za korupcijska tveganja privlačen tako kot vipavska breskev za lačno oso, ni nobena skrivnost. Cvetober njegovih "podvigov" na dosedanjih funkcijah si lahko preberete tukaj. Bolj bode v oči, da sodna potrditev, tako rekoč overovitev ugotovitev KPK v zvezi z njim ni povzročila praktično nobenega odziva pri vrhovih vseh treh vej oblasti, organih pregona, dominantnih medijih ali splošni javnosti. Ljubljančank in Ljubljančanov očitno sploh ne zanima, da je, kot poroča Slovenska tiskovna agencija: "KPK (je) ugotovila, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, prav tako ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju. Za 208.000 evrov transakcij je KPK ugotovila izrazita korupcijska tveganja. Šlo je sicer za ponovljen postopek, saj je prve ugotovitve, ki jih je protikorupcijska komisija izdala v začetku leta 2013, ko je bil Janković predsednik takrat največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija, razveljavilo vrhovno sodišče. Je pa KPK novembra 2015 prišla do enakih ugotovitev kot v prvotnem postopku." Kakšnih demonstracij z zahtevo po odstopu našega Zokija pred Magistratom ni opaziti.

Kdo utegne zamahniti z roko, češ, saj smo vse to že vedeli. Res je, ampak vedeti in dokazati na sodišču sta dve ločeni stvari.

VRHOVNO SODIŠČE IN SOVRAŽNI GOVOR

Še pred tem se je na prve strani oziroma med udarne novice dominantnih medijev v državni, paradržavni in/ali tajkunski lasti prebila novica, da je VS, kot so vzneseno poročali omenjeni, zadal malodane smrtni udarec sovražnemu govoru pri nas. Spremenil naj bi namreč dosedanjo sodno prakso pri pregonu sovražnega govora in jo zaostril do te mere, da bo sovražnim govorcem v prihodnje prav gotovo odklenkalo. Vsaj tako so hitele zatrjevati nekdanje družbenopolitične delavke, danes, v pravni državi samostojne in neodvisne novinarke. Resnica je seveda drugačna. To, o čemer so poročali dominantni mediji, piše v sporočilu za javnost. Vsebina odločitve VS pa je povsem druga in v ničemer ne spreminja dosedanje sodne prakse. Kot je lepo čivknil Boštjan Marija Zupančič, nesporna avtoriteta na področju prava človekovih pravic:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Ampak kaj ko nekdanje družbenopolitične delavke berejo in objavljajo zgolj še sporočila za javnost. Da pa ne bomo neupravičeno kritični do njih, kaj šele poreči o vrhovni sodni avtoriteti pri nas, ki po mnenju enega od mednarodno najuglednejših pravnih strokovnjakov brezsramno zavaja v sporočilu za javnost in izreka sodbe, ki so v protislovju same s sabo?! Levosučne medijske apologete tranzicijske levice in globoke države moramo na tem mestu žal razočarati. Desnica ni doživela prav nobenega sodnega poraza in glede sovražnega govora pri nas se ni spremenilo prav nič.

Ni torej naključje, da ima Slovenija kot država s komaj dobro četrtstoletno demokratično tradicijo s pojmovanjem pravne države in njenimi temeljnimi postulati ogromno težav. Moderna pravna država, kot naj bi bila tudi Slovenija, namreč temelji na načelu samoomejevanja z lastnim pravnim redom. To pomeni, da mora biti delovanje državnih organov na vseh ravneh odločanja pravno določeno, predvidljivo in nadzirljivo. Pravna država seveda priznava tudi načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Pri tem so zakonodajni organi (državni zbor) vezani na ustavo, izvršilna (vlada) in sodna oblast pa na ustavo in zakone.

BOJAN POŽAR, SOVA IN ALENKA ERMENC

Načelo predvidljivosti in nadzirljivosti tako velja tudi za sodno vejo oblasti. Razen kadar ne. V Sloveniji so namreč mogoči tajni sodni procesi, za katere so verjetno mnogi (upravičeno) menili, da smo jih pustili za seboj v prejšnjem režimu v prejšnji državi. Pa ni tako. Alfi in omegi portala, ki ga pravkar berete, je namreč država kar 6 (z besedo: šest) let tajno sodila zaradi enega članka o Sovi (vir). Celoten proces je bil tako tajen (nanj bi bil upravičeno ponosen celo kakšen Kafka), da je obtoženi Bojan Požar sodno odredbo o koncu postopka zoper njega (da je torej v predmetni zadevi nedolžen) lahko zgolj prebral v posebni sobi sodišča, ne sme pa je objaviti ali o njej kakorkoli nadalje poročati.

Si predstavljate? Država oziroma njen organ vas tajno obtoži, potem vam tajno sodi in na koncu vas tajno oprosti. Anomalija? Izjema, ki potrjuje pravilo? Nikakor ne. Bojan ima namreč to "srečo", da ga je sedaj kazensko ovadila celo načelnica Generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc, ker je poročal o tem, da je bila marca letos neznano kje zdravniško odsotna. Sedaj verjetno sledi najmanj šestletno tajno sojenje s predvidljivo enakim epilogom kot zgoraj. Zdravstveno stanje načelnice pač ne more biti državna skrivnost, ker načelo predvidljivosti in nadzirljivosti gre lahko sicer rakom žvižgat.

KARL ERJAVEC IN ALENKA BRATUŠEK

Kar nas pripelje do dejstva, da je ravno ta hip, v času 13. mavrične antijanša vlade s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica, načelo delitve oblasti na najhujši preizkušnji. Kar dva ministra v vladi našega Marjana (Šarca) in hkrati predsednika koalicijskih strank sta namreč v tem hipu, vsaj njuna politična usoda, če že ne osebna svoboda, odvisna od odločitev slovenskih sodišč.

V prvem primeru gre za zimzelenega Karla Erjavca. Če razrešenemu poveljniku sil SV Mihi Škerbincu na sodišču uspe dokazati, da je bil razrešen nezakonito (spomnimo, o razlogih za njegovo razrešitev je Erjavec v javnosti že brezsramno lagal oziroma si jih izmišljeval), bi moralo biti Karlove politične kariere nepreklicno konec. Ko bo torej sodišče o tem odločalo, ne sme imeti pred očmi "stabilnosti koalicije" in "nevarnosti predčasnih volitev", ampak dejstvo, da ko ena veja oblasti skrene s poti, jo mora druga veja pripeljati nazaj. Zato tudi obstaja načelo delitve oblasti. Pika.

Enako velja za ministrico, predsednico istoimenske stranke in strokovnjakinjo za peko palačink s slivovo marmelado ter za, pripravite se:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Alenko Bratušek.

Kot smo na tem portalu namreč že obširno poročali (vir), se je do obisti zapletla v afero Ograja, ki bo v kratkem, vsaj tako upamo davkoplačevalci, doživela sodni epilog. Ustavno sodišče bo namreč v senatu treh sodnikov (Marko Šorli, Klemen Jaklič in Katja Šugman Stubbs) odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti podjetja Minis, d. o. o.

Enako kot v primeru Erjavec tudi v primeru Bratušek ustavni sodniki ne smejo in ne morejo gledati na politično stabilnost, ampak na pravico do enakosti pred zakonom. Saj se nismo v celoti pripravljeni sprijazniti, da gre v resnici samo za en velik blef, kajne? Konec koncev, kaj za pravno državo, davkoplačevalce in načela elementarne poštenosti pomeni lomastenje naše Alenke po resorju za infrastrukturo, je jasno vsaj toliko kot korupcijska tveganja njenega bivšega političnega mentorja, šerifa iz Ljubljane, de.

DAMIR TOPOLKO IN MAKETA

Prejšnji teden je vlada na njen predlog sicer končno razrešila direktorja direkcije za infrastrukturo (DRSI) Damirja Topolka. Dominantni mediji v državni, paradržavni in/ali tajkunski lasti so hiteli zatrjevati, da ga je odnesla afera Maketa. Kar je naravnost smešno. Afera Maketa je stara že več kot leto in pol in je konec koncev posredno odnesla že Cerarjevo vlado. Glede na to, da bo 13. septembra vlada našega Marjana upihnila prvo svečko, bi moralo Topolka odnesti vse kaj drugega. In ga tudi je - predvsem razkritja na tem portalu, kako pod njim v korist domače gradbene mafije posluje državni DRSI in celo pod katerimi opravilnimi številkami se vodijo predkazenski postopki proti njemu.

DUŠAN ZORKO IN GLINŠČICA

Topolkova (pre)pozna razrešitev seveda postavlja v neugoden položaj tako našega Marjana kot našo Alenko. Prvega predvsem zato, ker je sedaj še slepcu jasno, da, kadar gre za rabote domače gradbene mafije, naš Marjan že cel mandat sladko spi zimsko spanje in ga to prav nič ne briga. Drugo pa zato, ker ji po principu žrtvovanja manjvrednih šahovskih figur ostane samo še zloglasni direktor podjetja za (ne)gradnjo 2. tira 2TDK - Dušan Zorko.

Ampak očitno je to postalo jasno tudi Zorku samemu, ki noče iti po Topolkovih stopinjah. Namreč zvesto slediti navodilom nadrejene ministrice in interesom njenih gospodarsko-političnih botrov, kasneje pa to plačati s svojo glavo. Zorko naj bi namreč na lastno pest razveljavil sporno javno naročilo za predor Glinščica na trasi 2. tira, potem ko naj bi njegovi podrejeni želeli izločiti sicer že izbranega ponudnika, konzorcij družb MarkoMark Nival, Nival invest in Ekorel, ter na njegovo škodo pogodbo za gradnjo podpisati s Konzorcijem Kolektor CPG, Riko in Pomgrad, ki je oddal 40 odstotkov dražjo ponudbo. Na ponovljenem javnem naročilu, tako naj bi razmišljal Zorko, bi namreč lahko konkurirali tudi Kitajci in Turki, kar bi za nas, davkoplačevalce gotovo pomenilo manjšo verjetnost, da bomo projekt preplačali.

Pri tem je zanimivo, da je v intervjuju za tednik Reporter Aleksander Schara, predstavnik prvotno izbranega konzorcija zgoraj naštetih družb, zatrdil, da "vsi trije iz konzorcija Kolektor CPG izpolnjujejo reference za most čez Glinščico, zgraditi ga je sposobna vsaka od njih sama". Da torej "ne gre za nobeno tako veliko gradnjo, za katero bi se morala združiti polovica slovenske gradbene operative". Najmanj nenavadno, glede na to, da je direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli pred tem za časopis Dnevnik trdil naslednje: "Naše podjetje ima dovolj lastne opreme, torej podpornih odrov, žerjavov in drugih zmogljivosti, samo za polovico enega mostu. Takšnega projekta nismo sposobni izvesti samostojno oziroma je tveganje, ki bi ga prevzeli s samostojno izvedbo, preveliko."

Če torej paradni gradbeni konj prijatelja in (predvolilnega?!) mecena naše Alenke Stojana Petriča ni sposoben sam narediti več kot polovice mostu, ki stane od 8 do 14 milijonov evrov, kako bo potem slovenska gradbena mafija, pardon operativa, zgradila 2. cev karavanškega predora, ki stane desetkrat več, ali celo celoten drugi tir, ki naj bi stal stokrat več?!

DARS, DKOM IN KARAVANKE

Davkoplačevalci pa smo v teh dneh vseeno dosegli eno manjšo etapno zmago, kar morebiti vendarle pomeni, da pravna država pri nas še živi. Državna revizijska komisija oziroma (DKOM) je namreč pod vodstvom novega predsednika Sama Červeka zavrnila pritožbo Gorenjske gradbene družbe in Kolektorja, ki sta hotela izločiti turško podjetje Cengiz iz neposrednih pogajanj z Darsom za gradnjo Karavank.

Pozor, če tole berete stoje, potem nadaljujte na lastno odgovornost! Kot smo pravilno napovedali, priznamo, da sarkastično, v enem od prejšnjih člankov (vir), je cvetober slovenskih gradbincev zmotila – cena konkurentov. "Vlagatelja sta zahtevala, da se iz postopka pogajanj izloči konkurenčnega ponudnika, ker naj bi jima njegovo sodelovanje v pogajanjih povzročilo škodo. Trdila sta, da bi jim to otežilo njun nastop v pogajanjih, ker bi morala svojo ceno prilagoditi, torej znižati, glede na ravnanje konkurenčnega ponudnika. Ta argument ne zdrži, saj ima vsak sodelujoči v pogajanjih svobodo avtonomno oblikovati svojo ponudbo," je povedal predsednik DKOM. Si predstavljate, da odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, ki zastopa Kolektor, ceno konkurenta navede kot pritožbeni razlog? Prosim, da onemogočite konkurentu, da tekmuje, ker je boljši od mene?!

Sedaj torej ni več pravnih zadržkov, da Dars ne izbere najugodnejšega ponudnika tudi za ta megaprojekt, kar bi po vsem do sedaj povedanem vsekakor morali biti Turki, in tako končno začne nadomeščati zamudo za avstrijsko stranjo, ki svoj del vrta že eno leto in je do sedaj izkopala 1,5 kilometra predora.

Druga manjša etapna zmaga za pravno državo in davkoplačevalske žepe pa se morebiti obeta, če bo sprejeta novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katero naj bi spremenili postopek imenovanja članov državne revizijske komisije in uvedli pravno varstvo na drugi stopnji. Da torej nad DKOM v državi ne bi bilo več zgolj modro nebo, ampak, tako kot nad vsemi drugimi, tudi sodišče.

USTAVNO SODIŠČE IN KOLEKTOR

Da pa ne boste mislili, da tranzicijska levica alias globoka država vse to mirno gleda, naj vam postrežemo z informacijami, da naj bi imel Aleksij Mužina, odvetnik družbe Kolektor v zadevi Karavanke, za katerega je tajkun Petrič do sedaj porabil že na sto tisoče evrov, vsega dovolj in na jesen, po koncu postopkov, odhaja med sodniške vrste. Računa na to, da bo ustavni sodnik z vnaprej dogovorjeno podporo našega Marjana in njegove vlade (spomnimo: 27. septembra letos poteče mandat ustavni sodnici Etelki Korpič-Horvat, namesto nje prihaja že izvoljeni novi ustavni sodnik Rok Čeferin, toda 14. julija prihodnje leto 2020 mandat poteče še eni ustavni sodnici, Dunji Jadek Pensa, in kdo ve ...?!). Mužina naj bi skrbel za javna naročila, kjer bo kakor lažje vplival na "anomalije" tujih ponudnikov. Odvetniško pisarno pa naj bi "prepustil" odvetniku Marku Žviplju in prek nje še naprej uresničeval želje svojih dosedanjih naročnikov.

ZIHER JE LE ZIHER!

Če želijo torej vse tri veje oblasti pri nas, zakonodajna, izvršilna, predvsem pa sodna, v resnici dokazati, da jim je mar za pravno državo, potem je zdaj pravi čas. Kakor pravijo jezuiti, po majhnih rečeh jih boš prepoznal, in kar je lahko majhna reč ali korak za nekega sodnika, ki sodi po pravu in elementarni poštenosti, je lahko velika zadeva ali skok za enakost pred zakonom ter transparentno in racionalno porabo javnega denarja pri nas. Če želite, ste torej lahko optimisti, drago bralstvo, mi pa bomo vsem naštetim, ziher je le ziher, še naprej zvesto in natančno gledali pod prste. Saj veste, če je pravica slepa, ji je včasih tu pa tam pač treba malo pomagati, kajne?

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje #Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Opomba: "Der Untergang" (nemško) v prevodu pomeni "propad".

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Untergang. Ali zakaj v Sloveniji propada pravna država? Pozor, če tole berete stoje, potem nadaljujte na lastno odgovornost!