objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 7. september 2019 ob 07:15

Šarec: skoči ali pa "mani se ćorava posla"
Sprejemanje visokih političnih tveganj je zaenkrat zgolj prazno govorjenje, problem pa je, če predsednik vlade začne verjeti, da je izgovorjeno enako konkretnim dejanjem.
Forum !

Odpri galerijo

... Marjan Šarec naj torej neha govoriti in naj sprejme ta velika politična tveganja ali pa naj se "mani ćorava posla". (foto: STA)

Piše: Rado Pezdir

Šarčeva izjava o skokih v neke bazene je pričakovano dvignila celo hajko na slovenski politični ulici. To seveda ni bilo nepričakovano, ker so že nekaj časa aktualna vprašanja, kaj predsednik vlade Marjan Šarec pravzaprav hoče povedati s svojimi prispodobami, ni pa nepričakovano tudi zaradi tega, da izjavo zagrabi opozicija in jo mrcvari. Kljub temu po tej izjavi ostaja neki čuden priokus, kajti iz konteksta izjave je mogoče razumeti, da predsednik vlade definira svoj stil vladanja kot serijsko sprejemanje izjemnih političnih tveganj.

Čeprav avtor tega članka ni nekdo, ki bi predsedniku vlade lahko narekoval, v kakšne bazene naj skače in koliko tveganja naj prevzame, si bom vseeno dovolil narediti premislek, katera so tista izjemna tveganja, ki bi jih predsednik vlade sprejel zato, da bi mu naključni opazovalec koalicije lahko priznal politiko visokih tveganj. Verjetno se strinjamo, da povečevanje proračunskih postavk v današnjih časih ni ravno tvegano početje, vsaj ne tako, da bi se tveganja realizirala danes. Tudi čudne debate s sosednjimi državami niso neka tveganja, enostavno zaradi tega, ker je Slovenija irelevantni mednarodni faktor, kaj šele govori po raznih borčevskih bakanalijah. Tveganja so drugje.

PRVO TVEGANJE:

ANONIMNI KAPITAL, KI SE PLAZI PO SLOVENIJI

Šarčev mandat bo označilo kapitalsko bohotenje srbskega oligarha Miodraga Kostića v slovenskem bančnem sistemu. Kapital, ki ga je Kostić vlil v Gorenjsko banko, ne samo da zaradi Kostićeve podjetniške hobotnice nima transparentnega izvora, ampak se za njim skriva veliko več. Recimo omrežje srbskih oligarhov, ki si je v Gorenjski banki seglo v roke z nekdanjim slovenskim partnerskim omrežjem. Pri tem ni govora samo o tistem, kar je obdajalo frankfurtsko LHB in dunajsko Adria banko, oziroma o shemah pranja denarja in fiktivnih kreditojemalcih, ampak se tu skrivajo tudi energetski posli na Balkanu. Za tem se skriva prefinjeno omrežje čudnih obveščevalnih povezav, ki vleče svoje korenine vsaj iz časov Miloševićeve Srbije in regeneracije dela starega omrežja, ki ga je bančna kriza skorajda izločila iz slovenskega bančnega sistema. Šarec ima danes na voljo vse instrumente, da ta Kostićev kapital pregleda, preveri in končno tudi izloči iz slovenske ekonomije. Če niste vedeli, odkup Gorenjske banke ni nekaj, kar bi bila regularna investicijska zgodba, je kapitalska zgodba, ki je ostala prikrita pred regulatorji samo zato, ker se je razvijala pod okriljem regulatorjev iz ruske federacije.

Toda ta skok v bazen, na katerem piše Kostić, je bistveno bolj tvegan kot skok v bazen brez vode. Omrežje, ki se je združilo okoli oligarhovega kapitala v Sloveniji, ima svoje vzvode marsikje, in ti so dovolj močni, da lahko Šarcu tudi raztrgajo politično zloženko. Če predsednik vlade res rad sprejema visoka tveganja, potem je eno pred njim, naj ga sprejme in zapre. Na suho in po veselicah opletati s hipotetičnimi trditvami, je najlaže. Četudi vsak tak njegov stavek pospremi tisti, da so "vsi ostali imeli svojo priložnost, pa smo videli, kaj so naredili".

Predlagam tudi skok v bazen, na katerem piše odkup terjatev od ACH. Ker bo politik, ki ima resna muda na političnem parketu, ne pa samo na veselicah, to naredil, ne glede na to, da gre za bazen, poln morskih psov.

DRUGO TVEGANJE:PODREJENCI

Te dni je v slovensko javnost prišla novica, da je celjsko višje sodišče dvema pravnikoma in zakoncema prisodilo ničnost pogodbe o nakupu podrejenih instrumentov Banke Celje. Dva pravnika, ki sta imela na voljo 1,1 milijona evrov in sta se pet minut pred finančno krizo leta 2007 odločila, da kupita podrejene obveznice, sta danes upravičena do odškodnine, obresti in povračila stroškov v višini okoli 2 milijona evrov. Prodajalec, torej Banka Celje, naj kupcev izvedenega finančnega instrumenta ne bi poučil o vseh tveganjih. Dva odvetnika, ki sta na strani imela 1,1 milijona evrov in sta jih z lahkoto pogrešala (verjetno je moškemu delu tega dvojca denar posodila mamica), sta sicer znana po tem, da opravljata pravno svetovanje za večje finančne hiše. Tudi takšne, ki upravljajo s portfelji in različnimi oblikami finančnih instrumentov. Vsekakor zanimive okoliščine, ki naj bi podrejena odvetnika transformirale v nepoučena vlagatelja. Ali če hočete drugače, če so profesionalni pravni svetovalci finančnim družbam nepoučeni vlagatelji, potem zagotovo ni jasno, kako si z uspešnim delom zaslužijo toliko sredstev, da jih z lahkoto pogrešajo. Je pa vsekakor očitno, da potem postanejo nepoučeni še vsi, ki so kupili podrejene obveznice, izdane pri luksemburških fiduciarjih. In potem sledi hitri vlak izplačila vseh.

Če hoče Šarec skočiti v ta bazen, potem bomo vsi z navdušenjem spremljali, kako bo vprašal ministrico za pravosodje, ali bo odredila izredni nadzor nad delom sodišča, ki je izdalo sodbo. Še spektakularneje bi bilo pogledati, kaj vse je ozadje takšne razsodbe, saj je tam zunaj ogromno "nepoučenih vlagateljev v podrejene obveznice", ki so takšen epilog komaj dočakali. Ugibam, ampak morda so med njimi tudi tisti, ki so si pri bankah izposodili denar za to, da so odkupili podrejene obveznice, ki naj jih zdaj po raznih bizarnih sodbah odškodninsko poplačujemo vsi mi preostali, ki smo bili dovolj dobro informirani, da smo razumeli, da stanje, ki povzroči državno sanacijo bank, pomeni izbris podrejencev.

In v temu v bazenu so finančne kače strupenjače. Skoči tja, predsednik vlade, respekt, ki ga boš dobil, če sprejmeš to tveganje, bo masiven. Ko bodo sodišča trgovanje s podrejenimi obveznicami obravnavala kot organiziran kriminal, voden iz kabineta nekdanjega ministra za finance, potem bodo zaenkrat prazne besede postale resnična politika vlade.

Sprejemanje visokih političnih tveganj je zaenkrat zgolj prazno govorjenje, problem pa je, če predsednik vlade začne verjeti, da je izgovorjeno enako konkretnim dejanjem, pa četudi ga o tem prepričujejo dominantni mediji. Predsednik vlade naj torej neha govoriti in naj sprejme ta velika politična tveganja ali pa naj se "mani ćorava posla".

(Rado Pezdir je magister ekonomije, profesor, publicist in komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
rado pezdir

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Šarec: skoči ali pa "mani se ćorava posla"