objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Nedelja, 22. september 2019 ob 12:30

Ko budale govorijo, fukare bogatijo, pametni pa molčijo. To je žal naš čas.
Zato, naj zvezde plešejo! Naj vznikne stranka zvezdnikov!
Forum !

Odpri galerijo

Program stranke zvezdnikov mora biti zmeren gospodarski liberalizem, njena ideologija švicarski pragmatizem, njena zunanja podoba pa ljudje, ki medijskega preboja ne potrebujejo več. Mitje Okorni, Marjani Batagelji, Jani Plestenjaki, Janezi Šušteršiči in Igorji Akrapoviči. Takšna stranka bi prebudila desne in sredinske volivce iz pasivnosti na isti način in morda v istem številu, kot jih je Zoran Janković v svojem času na drugem političnem polu. (foto: STA)

NAJ ZVEZDE PLEŠEJO!

Piše: Tomaž Štih

Največji problem takšnega projekta je, da živimo v času, ki ga je pisatelj Ivo Andrić opisal kot dni, ko budale govorijo, fukare bogatijo, pametni pa molčijo. Danes bolj kot kadarkoli doslej naravna aristokracija nepriljubljeno tradicijo ad meliora goji v intimi svojega doma, nič več javno.

Novinarka Tanja Lesničar Pučko se je prejšnji mesec v članku (časopis Dnevnik) jezno spraševala, zakaj aspirina, ibuprofena in drugih zdravil brez recepta v Sloveniji ne more kupiti v navadni trgovini ali na bencinski črpalki kot v drugih dolgočasno varnih državah? Na članek se je z radostnim "končno še nekdo" odzval računovodja Aljoša Valentinčič, ki je dve leti prej v Financah opisal isto težavo. Trinajst let pred obema je na to anomalijo opozoril znani Mićo Mrkaić.

Kartel lekarn je le eden izmed neprijetnih problemov, ki jih mandat za mandatom pometamo pod preprogo. Navedimo jih brez posebnega vrstnega reda še nekaj. Beg možganov. Razsulo v državnem zdravstvu. Nevzdržen državni pokojninski sistem. Trg dela, ki vzpodbuja nizko dodano vrednost. Vojska, ki je usposobljena le za delovanje v miru. Najvišji delež državnega lastništva gospodarstva v razvitem svetu. Vsem tem težavam je skupno, da se, pometene pod preprogo, ne rešijo same od sebe, ampak postajajo večje.
In zato se jih vsaka nova politična garnitura še bolj izogiba. Okoli njih gradi montypythonovske zidove preusmerjanja pozornosti, kot je bilo na primer tisto medijsko podprto zgražanje nad možnostjo, da bo zaradi Brexita na Otoku motena oskrba z zdravili – v času, ko so bile zaradi računalniške napake v Ljubljani dva dni zaprte vse državne lekarne. Ali pa spinanje izseljevanja najsposobnejših ljudi iz države v nekakšno kolektivno nabiranje znanj in izkušenj.

RAČUNI PRIHAJAJO TIHO ...

Računi za našo reformno pasivnost prihajajo tiho. Zdrs Slovenije na tem ali onem indeksu. Po BDP na prebivalca smo leta 2008 dosegli 91 odstotkov povprečja Evropske unije, danes smo spet na 89 odstotkih. Našega "izgubljenega desetletja" zaradi relativne blaginje najbrž niste zaznali. Po dejanski individualni potrošnji v standardu kupne moči, ki kaže materialno blaginjo posameznika, smo zaostali za Litvo. Letos so nas ujele Poljska, Slovaška in Estonija, če bomo spali še desetletje, pa se bomo zbudili v postelji z Romunijo in Bolgarijo. "Ne nazadujemo, če drugi napredujejo," bo na to odvrnila politika. "Rastemo izjemno hitro in uspešno, le da drugi rastejo nekoliko hitreje in uspešneje," bodo dodali mediji.

Zaradi takšnih plašnic povprečnemu gospodinjstvu v državi noben majhen ekonomski blisk ali dežna kaplja nista omajala vere v status quo in prepričanja, da so stvari že dovolj dobre in je treba le še v miru počakati na pokojnino; vseh 640 evrov.

TODA PRIHAJA NEVIHTA.

Na vrata trka nova gospodarska kriza, ki ji politika, kot jo poznamo danes, ne bo kos. Za čas, ki je lahko le bolj ali manj neprijeten, potrebujemo primernejšo koalicijo od šestih strank, sestavljenih iz usedlin amaterskih revolucionarjev in oportunistov, ki jim ni uspelo biti del katere izmed prejšnjih zgodb novih obrazov. Ob domnevi sedanje politične kombinatorike je edina realna možnost vlada desne sredine. Vendar pa zanjo vselej zmanjka deset odstotkov glasov (ter sprijaznjenje dveh tretjin triumvirata, da brez tretjega nikoli ne bosta segli čez polovico, še najmanj z medsebojnim prerivanjem!).

Ustanoviti reformno sposobno stranko je izjemno zahteven projekt. Idealne sestavine za takšno politično juho so ravno prava zmes ljudi iz ozadja, všečnežev in reformistov, da ni preveč rokovnjaštva, da se da kaj izvesti tudi brez posvetovanja z loščilci javne podobe in da se stranka ne zapre v svoje slonokoščene stolpe in sanja svoj prav. Takšna stranka ne more nastati iz enega medijsko napihnjenega politika, obkroženega z državnimi uradniki, ki si želijo napredovanja. Prvič zato, ker za sabo nima medijev, in drugič zato, ker ji takšno članstvo ne bi pustilo biti reformna politična sila.

IN ZATO NAJ VZNIKNE STRANKA ZVEZDNIKOV!

Eden izmed (redkih) scenarijev, po katerih lahko vznikne, je kot stranka zvezdnikov. Podobno kot nekoč Državljanska lista. Njen program mora biti zmeren gospodarski liberalizem, njena ideologija švicarski pragmatizem, njena zunanja podoba pa ljudje, ki medijskega preboja ne potrebujejo več. Mitje Okorni, Marjani Batagelji, Jani Plestenjaki, Janezi Šušteršiči in Igorji Akrapoviči. Takšna stranka bi prebudila desne in sredinske volivce iz pasivnosti na isti način in morda v istem številu, kot jih je Zoran Janković v svojem času na drugem političnem polu.

Največji problem takšnega projekta je, da živimo v času, ki ga je pisatelj Ivo Andrić opisal kot dni, ko budale govorijo, fukare bogatijo, pametni pa molčijo. Danes bolj kot kadarkoli doslej naravna aristokracija nepriljubljeno tradicijo ad meliora goji v intimi svojega doma, nič več javno.

Upanje, da se bo to spremenilo, pa vendarle obstaja. Ne v nadnaravni privrženosti narodu in ideji. Ampak v zavedanju, da niso prvi, ki jih čas in okolica silita v vlogo, ki jim je neprijetna in si je ne želijo, vendar drugih ni. In da lahko, če jo vsi zavrnejo, posledice dogodkov, na katere zaradi zavrnitve ne bodo imeli vpliva, slednjič ponje pridejo tudi v intimo njihovega doma.

(Tomaž Štih je nekdanji programski direktor Državljanske liste, zdaj pa živi in dela v Londonu)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Tomaž Štih

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-10-21 10:52:17


V vsaki pravni, predvsem pa normalni državi, bi to izzvenelo kot samoumevno, torej, da politik ali ustavni sodnik, ujeta na laži, odstopita. Slovenija, v kategorijo demokratičnih družb nikakor ne spada, bolj je podobna plemenski skupnosti, saj deluje po nekem, rusko-balkanskem modelu enoumja. V takšnem režimu imajo modeli kot so Acceto, morda celo Knez, končno tudi Šarec, točno določeno funkcijo. Vse je kot gledališka predstava, ki mora od dejanja do dejanja potekati tako, da ljudstvo ne zazna zadreg in blefiranja posameznih akterjev... Mafijski ustroj države je v preteklosti na ustavnem sodišču večkrat naletel na ovire in pasti, čemur se zdaj skušajo izogniti. Tako je omenjeno sodišče osvobodilo žrtve tega brezumja, v liku Janeza Janše in Milka Noviča kot tudi Kanglerja ki jih je režim okarakteriziral kot razredne sovražnike in jih je bilo na zadovoljstvo podivjane raje, potrebno uničiti ali, po besedah enega od krivosodnih krvnikov, Masleše, totalno zjebati. Tako so na omenjenem sodišču zastajali tudi projekti nedotakljivih kriminalnih zdužb, takrat pod okriljem SMC in podobno... V sedanji sestavi ustavnega sodišča je odstranjena tudi zadnja ovira na tej poti. Kriminalci in privilegiranci režima imajo tudi preko sodnih institucij, odprto avtocesto, na vsej poti svojih hudodelstev in kaznivih dejanj. Tisti, ki se bori proti tej hordi zla, konča kot slehernik, kateri vozi po cesti v napačni smeri. Zaenkrat je temu tako. Klovn sicer čuti drobne tresljaje pri svoji sto in več odstotni podpori, a bi še vedno in bo gladko zmagal na prihodnjih volitvah. Mafija ima pred sabo vsaj še sedem let brezskrbnega plenjenja in bogatenja. Vprašanje le, če se bodo žrtve te bande, ves ta čas molče in pohlevno pustile poniževati , mnoge od njih, odhajajoče v smrt. Osebno, pričakujem žrtve tudi med sovražnikovo divizijo. Poveljujoči se ne zdi povsem gladek.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Ko budale govorijo, fukare bogatijo, pametni pa molčijo. To je žal naš čas.