Bojan Požar, izjemen prispevek ! Neponovljiva razgalitev dela in funkcioniranja lizunsko-servilnih-hipokritskih mainstream novinarjev, ki nekritično, brez sleherne moralne avtorefleksije nizkotno hlapčujejo ekstremno levi, in žal prevladujoči, politični opciji, ki je dirigirana iz Murgelj, Foruma 21, levo interesnih združenj ... in potem po piramidi navzdol do urednikov in uslužno pritlehnih novirjev, ki pravzaprav tega naziva ne zaslužijo. Eno samo vprašanje se poraja: KAKO DA JIH NI SRAM? P.s. Ključni kazalnik uspešnosti in neodvisnosti v zahodno evropskem in ameriškem žurnalizmu je je število tožb proti novinarju, ki jih je le ta na sodišču tudi dobil. B. Požar, zdi se mi, vodi z dvaindvajset (22) proti nič (0). Zdaj pa poceni prodani (da ravno ne uporabim nadvse posrečenega Janševega termina za takšne tiče) "frontmani" slovenskega mainstrieam žurnalizma - Markež, Žerdin, Potič, Repovž, Karba, Delič, Stepišnik, Janežič, Pirman, Slak ... kolikokrat ste bili obtoženi in potem pravnomočno oproščeni?

Aja, Butale. Ja, res so to Butale.

Uf, smola. Gledal sem slike Pivčeve in Logara, ko nazdravljata na Hardeku. Očitno je bilo to ta vikend, ko je bila tam slikarska kolonija. Oba dneva sem bil tam po kakšno uro in opazoval slikarje pri delu. Očitno pa nisem bil tam v pravem času. Ker videt tam skupaj v živo tako pomembna politika, neprecenljivo. Dobro, res ne spoštujeta odločitve, ki sta jo sprejela za nas navadne kmete, glede medosebne razdalje, ampak njuna zasebna stvar je, kako živita zasebno. Po razdalji sodeč sta v istem gospodinjstvu. Če pa nista v istem gospodinjstvu, potem pa živita po švedskih standardih, kar se korone tiče. Ma, res nas imajo za bedake. Kako bi rekel Rojc, mrš?

V državi Butale, kjer v politiko vstopa neki butasti "žvižgač" z obrazom osebe s posebnimi potrebami, kjer je večina novinarjev glavnih medijev izgubila hrbtenico, kjer je zaradi župana glavnega mesta Butal, mesto spremenjeno v sedež balkanske mafije in se zato župana bojijo in mu je vse dovoljeno, je možno vse. "NAM JE DOVOLJENO VSE" je bilo izpisano v glavi glasila Rdeči meč, ki je bilo glasilo sovjetske Čeke. Pričakujem, da bodo v Butalah politični kriminalci kmalu namontirali opico za prosto politično "delovno" mesto. V Butalah bo imel na televiziji "odmeven" intervju ob okrogli obletnici Butal celo bivši predsednik zločinske terotistične organizacije KPS, ki je kriva za deset in desettisoče pobitih na slovenskih tleh. Svetniška in mučeniško-krvava slovenska zemlja se je pod vodstvom te zločinske organizacije spremenila v Butale in velika večina ljudstva v Butalce. Na žalost, na veliko žalost!!! Butalske afne pa kolesarijo in kolesarijo...

Vse opisano v tem članku slikovito predstavlja, kako pri nas deluje medijska svoboda. Tista svoboda, za katero je potrebno z vsemi sredstvi doseči, da se ohrani natančno takšna, kot je. Kajti le takšna lahko služi pravi stvari, to pa je, da zagotavlja našim večno oblast, za katero je že veliki gobar iz Martuljka davno nazaj oznanil, da pripada samo njim in ne drugim. Pri tem jih "ta k" Pivčeva (le kako smo se lahko tako grdo zaj.....), že ne bo zaustavila. Le Šarcu in Muriju je pri opisu dogajanja dano nekaj preveč teže. Nista onadva stavila na Pivčevo, nanjo je stavil tisti, ki je stavil tudi na Šarca, kot že prej na Bratovškovo in Cerarja. In stavil bo še, dokler bo živ.

Bojan Požar se je tokrat izredno potrudil s podatki. Analitično obdelal levico in desnico… Ponavlja se isti vzorec, vse od maja 1945. Za dosego enopartijskega cilja so dovoljena vsa sredstva. Med vojno in še nekaj let po njej so neovirano, brez kančka vesti, morili politične nasprotnike konec 60-tih pa so začeli s čistkami tistih, ki niso bili dovolj poslušni, jim od vzeli diplome, jih zaprli. V 70-tih so v vseh republikah »politično likvidirali« vrhove. Četrti ali brionski plenum centralnega komiteja ZKJ, ki je bil 1. julija 1966 na Brionih, predstavlja zgodovinski mejnik ne samo v razvoju jugoslovanskih varnostnih služb, temveč tudi v političnih in družbeno-ekonomskih odnosih v bivši SFRJ. Na tem plenumu je bil politično likvidiran Aleksander Ranković - Marko (Groja), med prijatelji Leka. Bil je podpredsednik SFRJ, organizacijski sekretar CK ZKJ, odgovoren za državno varnost in notranje zadeve in eden od najbližjih Titovih sodelavcev pred 2. svetovno vojno, med in po njej. Primer je doma in v tujini odmeval kot največja senzacija! Ranković je bil javno obtožen zlouporabe službe državne varnosti (SDV) in njene deformacije, kakor tudi za poizkus, da se izogne kontroli oblasti in Partije. Neposredno pa je bil obdolžen množičnega prisluškovanja državnim in partijskim voditeljem, posebno še maršalu Josipu Brozu - Titu. UDBA še vedno dela s polno paro Pa MASPOK, Hrvaška pomlad … Vsem, tudi mlajšim, pa so znane afere JBTZ, Kramberger, Depala vas, Patria, MB letališče, Mariborski župan – pa tudi LJUBLANSKI. Levičarji se še vedno obnašajo kot gošarji: za doseganje zastavljenih političnih ciljev dovoljena vsa sredstva…

Zanimivo, da se hlapci režima, že prej omenjena spaka Carlova, po izgledu leni Žerdin ali rahlo nori Slak, sklicujejo na zahod in tamkajšnje demokracije, ko nastavljajo ogledalo Janševi vladi, stremijo pa k enoumju , ruskemu oz. severno-korejskemu modelu upravljanja države. Desno-sredinsko vlado smo imeli v letih štiri do osem in to je po njihovem, v tem stoletju dovolj...Počivalšek ali Pivčeva sta zgolj zrcalni podobi njih samih, vseh teh levuharjev. Ko sta vstopala v poltiko , je o njiju razpravljal štab v Murglah. Torej, nekje so se ušteli, kje, še vedno niso razvozlale ne preveč bistre komunajzarske glave...Ko so Kučana vprašali, koliko denarja je on nekoč na nezakonit način potegnil iz Elana, je v svojem, rahlo bedastem stilu odgovoril, češ, da ne smuča. Zgodba je bila zaključena, sploh, ker je nevarni človek dal, za vsak slučaj, zapreti nekaj ljudi, ki bi lahko povedali kaj več o tem. Novinarska drhal pa ni več spraševala in poizvedovala...Nikoli niso osvobajali naroda ali se borili. Vedno le kradli, goljufali in lagali. Partizani nekoč , njihovo potomstvo oz. simpatizerji danes. Ustrelili tudi kakšnega svojih preveč krvoločnih razbojnikov. Še najraje pa tiste, drugače in predvsem misleče, ki so jim stali na poti. Pogrom nad prej omenjenima politikoma dokazuje vse to. Nekdanja razbojništva, prenesena v današnji čas... Zanikrna in pijana krava z RTV-ja, Kožarjeva, je grozila, da jih bo razfukala; tiste, ki so ji dali piti. Je na podoben način, z grožnjami, tudi zgoraj omenjena spaka, prišla do računa Pivčeve na Krasu? Ne znam si razlagati, kako lahko na normalen način nekdo vohlja za nekom, kje in s kom je bil, kaj pojedel in spil, kje spal? Mafija je to. Ne potrebuje pooblastil.

No, no! Slak pa res ni elitnež.

Pri tej medijski histeriji gre v bistvu za napad na vlado JJ, Pivčeva je le kolateralna škoda. Pri tej gonji najbolj izstopa odslužena presstitutka Carl, ki komentira kot poblaznela medijska hijena, ki je zavohala kri. Takšna novinarka po avdiovizuelnih kriterijih ne sodi niti na kakšno lokalno TV, nacionalka pa si takšne neprofesionalne novinarje lako privošči, ker se financira iz naročnine. Tudi udbopisun Žerdin bi lahko najprej pometel pred pragom svojega lastnika Petriča, ki ima samo v Etri dosti masla na glavi, tako da je komentiranje v smislu ogrožanja pravne države v kontekstu teh dogodkov res perverzno.

Imajo levičarji pripravljeno novo kost za glodanje ali ostane Pivčeva še tateden.

Pri nas na vasi, pravimo takim, ki pridejo na obisk in jedo zastonj in se običajno prilepijo kakšnemu političnemu veljaku: da so kruhkovi. Tako dokazujejo da naredijo vse ZA LJUBI KRUHEK. Da je duševna stabilnost slovenskih novinarjev, ki se ukvarjajo s politiko ogrožena, je znano še iz 70 let prejšnjega stoletja. Nekateri se umaknejo, večkrat menjajo partnerke, drugi pa se zapijejo in življenje gre naprej. Četrta pot pa je ekstroventiranost s smešnimi primerjavami o zahodnih kriterijiv in to praviloma pri tistih ki so dokončali "schnell kurz" na Tomšičevi 5 v Ljubljani in ga zaključili v Kumrovcu. Mlajša generacija pa dela take stvari po naročilu ob relativno nedomišljenih primerjavah, ki jim jih naročijo uredniki v pol ure. Pri takem delu seveda ne šteje nivo izobrazbe, zato je še vedno glavnina gimnazijskih maturantov. Tisti s hitrim tečajem KGB v Cekinovem gradu v Ljubljani po vojni 1945 do 1947 pa so v glavnem pokojni. Sem pa tja so še aktivni otroci iz ponočnega obiska inštruktorjev po šišenskih blokih.