Objavljamo daljši intervju novinarja Darka Mršića, nekdanjega vidnega politika Socialnih demokratov, občasnega komentatorja oddaje Faktor na TV3, sicer pa odličnega poznavalca razmer v Bosni in Hercegovini, za portal Dnevnik.ba (vir):

"Noben resen človek, kaj šele profesionalni novinar Wordovega dvostranskega dokumenta, brez glave, datuma, podpisa, ne bi smatral za dovolj relevantnega, da ga plasira v javnost, predvsem pa ne v tako razgreti situaciji, ki bi lahko nenadzorovano eskalirala," je povedal slovenski novinar Darko Mršić v intervjuju za Dnevnik.ba.

Domnevni non-paper, neuradni diplomatski dokument o razkosanju BiH, priključitvi Republike Srbske Srbiji in združitvi Kosova z Albanijo z naslovom "Zahodni Balkan – pot naprej" je objavil slovenski portal necenzurirano.si, Evropska komisija pa zanj trdi, da sploh ne obstaja.

Dokument je objavljen brez glave in podpisa ter napisan v angleščini. Njegova domnevna vsebina, ki jo pripisujejo slovenskemu premierju Janezu Janši in njegovi administraciji, je že sprožila vrsto odzivov. V Sloveniji leva opozicija napada dokument in ga obtožuje, da je slovensko zunanjo politiko distanciral od evropske smeri.

Sporni non-paper – brez podpisa, datuma, glave

Slovenski novinar in politični analitik Darko Mršić, sicer po rodu iz BiH, izpostavlja, da je zanimivo, da je domnevni non-paper objavil portal necenzurirano.si, katerega referenčni sogovornik je Avdo Avdić, sarajevski novinar. "Portal, na katerem je bil objavljen domnevni non-paper, je oster kritik vlade Janeza Janše in je nastal celo v času, ko je Janša prevzel slovensko vlado," je izjavil Darko Mršić. Za Mršića domnevni non-paper nima nobene kredibilnosti, prav tako pa ne niti priloženi zemljevid delitev držav nekdanje Jugoslavije.

"Noben resen človek, kaj šele profesionalni novinar Wordovega dvostranskega dokumenta, brez glave, datuma, podpisa, ne bi smatral za dovolj relevantnega, da ga plasira v javnost, predvsem pa ne v tako razgreti situaciji, ki bi lahko nenadzorovano eskalirala," poudarja Mršić.

Borut Pahor, slovenski predsednik, je pred nedavnim med nekim neformalnim pogovorom s člani predsedstva BiH vprašal, "ali je možen miren razhod BiH", na kar sta bošnjaška člana Šefik Džaferović in Željko Komšić odgovorila, da ni mogoč brez vojne. Enako je kasneje ponovila tudi SDA, največja bošnjaška stranka, ter zagrozila z vojno Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in preostanku Evrope in opozorila, da bi v primeru vojne prišlo do verižne reakcije. "Na vse to se je odzval ugledni slovenski novinar Nenad Glücks v političnem tedniku Reporter, v katerem je v besedilu vrhunsko razkrinkal Komšića in ga označil za bošnjaškega politika, ki si je prisvojil hrvaški položaj, do katerega je prišel izključno z bošnjaškimi glasovi," je poudaril Mršić.

Konstrukcija, montaža, podtikanja in laži

Afera non-paper je bila po mnenju Mršića izvedena in plasirana po že ustaljenem protokolu Sarajevo–Ljubljana. Tudi sama Evropska komisija je sporočila, da nima nobenih informacij o kakršnemkoli Janševem non-paperju. "Slovenska javnost je tako kot pri drugih vprašanjih razdeljena po ideološki liniji. Opozicijske stranke na levici kljub koronakrizi izkoristijo vsako priložnost za napad na sedanjo vlado Janeza Janše in njega osebno. Tako je tudi v primeru te skonstruirane afere," je povedal.

Mršić opozarja, da je v slovenskih medijih izrazito prisoten novinar Avdo Avdić iz Sarajeva, ki je v tamkajšnjo javnost prišel tudi prek afer – s tisto o slovenskih vahabijah, ki jih rekrutirajo hrvaške varnostno-obveščevalne službe, in "travniškim primerom", ko je skupaj z Emirjem Suljagićem govoril o apartheidu, ki ga hrvaška manjšina izvaja nad bošnjaško večino na travniški gimnaziji.

Sicer pa je portal necenzurirano.si objavil tudi, da v resnici obstajajo trije non-paperji in da je eden od njih februarja letos končal v kabinetu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michaela, vendar tja ni prispel po diplomatski pošti, ampak je bil dostavljen iz krogov, ki so blizu Janezu Janši.

Skupina bošnjaško-slovenskega prijateljstva

Mršić meni, da nekateri ne odstopajo od plasiranja laži niti za ceno krnjenja mednarodnega ugleda Slovenije, in to pred skorajšnjim predsedovanjem EU. "V tem prednjačijo Socialni demokrati, ki jih vodi Tanja Fajon, in stranka LMŠ prejšnjega premierja Marjana Šarca, ki je neslavno končal svoj mandat. Uvožene bh. afere teh dveh strank so uporabne ne le kot orožje proti Janši, ampak jih z bošnjaško politično elito povezujejo tudi interesi in različne naveze," je poudaril Mršić.

Po besedah slovenskega novinarja za vsem tem stoji podpora unitarizmu in hegemoniji skozi demonizacijo Hrvatov in Srbov v BiH.

"Jasno je, da Tanjo Fajon sarajevska politična čaršija vedno vleče kot asa iz rokava, ko potrebuje nekakšno evropsko pomoč, zadnji tak primer je bil zakon o financiranju BHRT," je poudaril Mršić.

Spomnil pa je tudi na primer Cirila Ribičiča, veterana Zveze komunistov, pozneje pa Socialnih demokratov, ki je bil eden od glavnih akterjev demonizacije Herceg-Bosne pred splošno javnostjo pa tudi pred haaškim sodiščem.

Mršić tudi meni, da je žalostno, kako se do slovenskega predsednika Pahorja vedejo v Sarajevu. "Politični Sarajevo uporablja vsa razpoložljiva sredstva in kanale, da ustvarja podobo žrtve, pri tem pa se sploh ne obotavlja, da ne bi prevaral iskrenega prijatelja BiH, gospoda Pahorja. Nenehno iščejo tarče, dodaja Mršić, in napadajo "velike igralce", da bi pritegnili pozornost.

Nihče v slovenski diplomaciji ne bi risal zemljevida delitve Zahodnega Balkana

"Spomnite se samo napada na francoskega predsednika Macrona, hrvaškega predsednika Milanovića in te dni znova na račun novega visokega predstavnika Schmidta. Komšićev non-paper so v Bruslju vrgli v koš za smeti. To je odgovor, zakaj je Sarajevo padlo na Slovenijo," je povedal.

Afere, uvožene iz sarajevske kuhinje, po mnenju Mršića dobivajo pozornost samo v Sloveniji, to pa traja nekaj dni.

"Slovenija na zunanjepolitičnem terenu nima časa, zmogljivosti pa tudi ne želje, da bi premeščala geostrateške kockice na Zahodnem Balkanu. Najmočnejši vpliv Slovenije na območju nekdanje SFRJ je bil vedno prek dobrega statusa slovenskih izdelkov in kot države, ki je prva izbira za ekonomske migracije, predvsem iz BiH," je dejal.

Vpliv prek gospodarske diplomacije pa je usahnil, ker je Slovenija izgubila sloves zanesljivega in resnega partnerja, meni.

"V tem kriznem času je ena od prioritet zunanjepolitične strategije, da si na trgu nekdanje Jugoslavije povrne ta sloves, prioriteta pa sta stabilnost in mir v regiji. Ne glede na to pa je šlo za medsebojne konflikte držav v regiji, migrantsko krizo. Z vso odgovornostjo trdim, da v slovenskih diplomatskih krogih ni človeka, ki bi risal razmejitvene zemljevide na tem tako imenovanem Zahodnem Balkanu," je v intervjuju za Dnevnik.ba sklenil slovenski novinar Darko Mršić