objavi na
pozareport.si

forum

Petek, 23. januar 2015 ob 06:38

Lažni preroki. Dopoldne pridigajo, popoldne pa se gredo divji kapitalizem
Trojanski konji slovenske privatizacije so Jože Mencinger, Gregor Golobič in Mitja Gaspari, ugotavlja kolumnist Bojan Korsika …
Bojan Požar

Odpri galerijo

Razen podmorničarjev ali zgodovinarjev verjetno le malokdo ve za "asa globin", podmorniškega kapetana Otta Kretschmerja z ljubkovalnim imenom "kralj tonaže", saj mu je uspelo potopiti kar 47 tovornih ladij in z njimi stotine zavezniških mornarjev. Samo leta 1941.
Po vojni O.K. ni nadaljeval kariere le v nemški mornarici (kot "Flottillenadmiral"), ampak je v paktu NATO dosegel enega najvišjih položajev.
Dobra primerjava z našim Jožetom Mencingerjem, Mitjo Gasparijem in tudi Gregorjem Golobičem se ponuja kar sama od sebe.
Ta "sveta trojica" je namreč zadnjega četrt stoletja skrbela kot Flottillenadmiral v strateško operativnem smislu, da se je v Sloveniji dobesedno "potopil" vsak poskus spremembe v smeri tržnega gospodarstva. In to izredno uspešno.

OBDOBJE BREŽNJEVIZMA

Kot brežnjevizem označujemo obdobje otrplosti gospodarstva, ki pod peto političnega komanditarstva počasi gnije in razpada.
Ko se je Jože Mencinger dandanašnji podpisal pod populistično zastavo "proti privatizaciji", se popolnoma pozablja neki nasproten proces, namreč nastajanje novih pomembnih podjetij, kar stalno poudarjam. Brez nastajanja novih pomembnih (slovenskih) podjetij ni normalno razvijajočega se gospodarstva.
Pred leti sem bral analizo objave Fortune 500, ki vsako leto objavi seznam 500 največjih ameriških podjetij. Čeprav se zdi, da je seznam "večen", se je v 40 letih zamenjala vsaj polovica podjetij. In to je tisto, kar daje ameriškemu gospodarstvu propulzivnost v svetovnem merilu - nastajanje novih, inovativnih podjetij.
V Sloveniji pa je prav nasprotno. V četrt stoletja se tukaj ni veliko spremenilo, pomembna podjetja izginjajo, nova pa nastajajo zelo slabo ter mukoma. In najboljša nato tako ali tako lastniško takoj izginejo v tujino.
Slovenija je prispodoba za družbeno okolje, kjer je nastajanje nečesa novega zelo blizu kriminalnemu početju, tako da sveta trojica Mencinger-Golobič-Gaspari ni imela zelo težkega dela. Kot "slovenski Brežnjevi".
Kot nekakšni Flottillenadmirali so namreč uspešno torpedirali vsak projekt privatizacije. Še več, prav tako skrbno so potapljali in abortirali poskuse pomembnejših nastankov novih podjetij. Zvesto so služili temu, da se nič ne spremeni.
Seveda so s tem omogočali trdi levici z Milanom Kučanom na čelu kolone, da tako ali drugače ohranja politično oblast. In seveda tudi sebi.

ZA DENAR PRI GOLOBIČU

Bojan Požar je že opisal, kako je Gregor Golobič preprečil prodajo oziroma privatizacijo Telekoma.
Moja izkušnja z njim pa sega še v zgodnejši čas, ko sem postal na začetku devetdesetih let vodja novonastale pokojninske zavarovalnice Concordia.
Zavarovalnica je imela prostor v isti stavbi kot stranka LDS. Nekoč me je na stopnicah srečal Golobič (takrat vodilni politik LDS) in mi rekel: "Ti, Korsika, ti misliš s to Concordio speljati en kanal denarja mimo nas. Kaj pa misliš, da si?"
Res se je izkazalo, da sem bil precej naiven.

MOJA NAIVNOST

V začetku devetdesetih let sem po spletu okoliščin postal še soustanovitelj pokojninske zavarovalnice Concordia. Poleg perspektive uspešnega poslovanja sem naivno pričakoval, da bo kmalu nastalo še več takšnih zavarovalnic. Da bi ljudi spodbujala k varčevanju v zavarovalnicah, ki bi akumulirani denar nalagale v slovenska podjetja. In bi vsaj nekatera ostala v slovenski (zasebni) lasti.
Toda nisem se zavedal, da je zavarovalnica pomenila grožnjo, sicer ne veliko, pa vendarle. Concordia je nastala zunaj nadzora flottillenadmiralov, torej zunaj nadzora trde levice. Zaradi tega je bilo treba zavarovalnico tako ali drugače spraviti z dnevnega reda. Še posebno, ker bi lahko pomenila "slab zgled" za druge potencialne investitorje. To pa bi za flottillenadmirale pomenilo vedno več finančnih subjektov zunaj njihovega nadzora.
In izguba finančne moči seveda pomeni na koncu tudi izgubo politične moči.

MITJA GASPARI IN JAZ

Ministrstvo za finance je pod vodstvom ministra Gasparije na tisoč in en način zavlačevalo registracijo zavarovalnice Concordia, ki sem jo pomagal ustanavljati. Zaradi tega smo izgubili 10 odstotkov ustanovnega kapitala v inflaciji in preprečilo je tudi dokapitalizacijo Evropske banke za obnovo in razvoj. Evropska banka namreč ni vlagala kar tako. Na koncu smo bili podržavljeni. Lastnici sta postali državna Zavarovalnica Triglav in Nova ljubljanska banka.
Samo mislim si lahko, kje vse in na kakšen način je finančno ministrstvo blokiralo druge projekte. Gaspari je bil res "uspešen": v Sloveniji je v pokojninskih skladih nekaj sto milijonov evrov, v Švici pa okoli 400 milijard!

MENCINGER - GURU TRANZICIJE

Tako kot sta Mitja Gaspari in Golobič "operativno" preprečevala privatizacijo in nastajanje novih podjetij predvsem v bančnem sektorju, je Jože Mencinger nastopal kot guru in varuh nacionalnega gospodarskega interesa.
V četrt stoletja je dal nešteto odmevnih izjav in medijsko podprtih "misli" proti privatizaciji podjetij, proti pokojninskim zavarovalnicam, delničarstvu. Na koncu je bil celo proti finančnim holdingom, češ, naj ima vsaka "fabrika" svojega lastnika. Čisti ludizem.

PERVERTITSTVO MENCINGERJA IN GOLOBIČA

Mencinger in Golobič se v javnosti predstavljata kot dušebrižnika slovenskega nacionalnega interesa pod geslom "Proti razprodaji državne lastnine".
Zasebno pa delata vse kaj drugega. Mencinger je v bistvu divje virtualno privatiziral sloviti "Bajtov inštitut" (oziroma uradno: Ekonomski inštitut pravne fakultete), skupaj z vilo sredi Ljubljane. Da ne govorim o skrajno čudnih poslih Jožeta Mencingerja ter njegovega sina, podjetnika Tomaža Mencingerja pri ohranjanju nadzora oziroma lastništva v podjetju Delikatesa.
Gregor Golobič pa je leta in leta preprečeval privatizacijo Telekoma, češ, tujci nas hočejo kupiti za drobiž. Toda sočasno se je šel s svojimi zasebnimi podjetji doma in v tujini velike posle.

LAŽNI PREROKI

V Sloveniji, v okolju, skrajno nenaklonjenemu kakršnim koli spremembam, so lahko tudi takšni posamezniki, kot so Mencinger, Golobič in Gaspari, nekakšni preroki dežele.
Dopoldne pridigajo o vrednotah državnega kapitalizma (posebno prva dva), popoldne pa se gredo zasebni kapitalizem. Tudi takšnega lumpastega, da bi ob njem zardevali celo najbolj goreči privrženci liberalnega kapitalizma.
Četrt stoletja so ob strateški podpori Milana Kučana (seveda ne mislim, da je bil to neki vojaški štab), sodnega sistema in medijev preprečevali normalen prehod lastništva podjetij predvsem v slovenske roke. Bali so se izgube monopola. Rezultati njihovega "dela" pa so katastrofalni.
Zdaj, po točno četrt stoletja brežnjevskega gnitja gospodarskega sistema, je privatizacija enačaj za prodajo podjetij tujcem. Saj sami nimamo denarja.
Eni pravijo, da je vseeno, kdo je lastnik. Sam nisem popolnoma prepričan o tem. Zlasti ker sem pred časom prebral, da je Bela hiša "ponorela", ko je lastnik Burger Kinga zaradi davčnih razlogov postalo kanadsko podjetje. Le zakaj se Američani tako ženejo, da imajo podjetja v ameriški lasti? Ko si bomo postavili takšno vprašanje, bomo verjetno že kar na pravi poti.
Do takrat pa bodo takšne mediokritete, kot so Gaspari, Mencinger in Golobič, "kralji tonaže" ali "asi globin".

P. S. Kot drobno zanimivost naj še omenim, da me je Gregor Golobič pred časom v "svojem" Dnevniku označil za "Bavčarjevega adjutanta", oziroma, da pišem po njegovem naročilu. To je seveda psihologiziranje, to je projiciranje lastnih napak v nekoga drugega. Če je bil kdo najbolj slaven slovenski adjutant, je bil to Gregor Golobič - Janezu Drnovšku. Nikoli se mu ni uprl, pa bi se mu moral, ampak je v njegovi senci opravljal svoje skrajno nepregledne posle. Zgoraj podpisani pa lahko rečem, da sem na primer svojo vlogo nadzornika v Istrabenzu opravljal zelo odgovorno. Ko je postal položaj neznosen, sem sam osebno v  nadzornem svetu predlagal, naj Igor Bavčar odstopi kot predsednik uprave Istrabenza. To so dejstva.
Položaj pa je postal neznosen zaradi dnevnih političnih napadov Golobiča, Francija Križaniča et consortes na - Istrabenz.
 
Bojan Korsika je podjetnik in publicist
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi izdajatelja spletnega portala Požareport.si

				Jože Mencinger, nekdanji podpredsednik Demosove vlade, nesojeni evropski poslanec na listi Jankovićeve Pozitivne Slovenije in guru slovenske anti-privatizacije, je dejansko divje privatiziral tako imenovani Bajtov inštitut, skupaj z vilo sredi Ljubljane.			Jože Mencinger, nekdanji podpredsednik Demosove vlade, nesojeni evropski poslanec na listi Jankovićeve Pozitivne Slovenije in guru slovenske anti-privatizacije, je dejansko divje privatiziral tako imenovani Bajtov inštitut, skupaj z vilo sredi Ljubljane.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Otto Kretschmer NATO jože mencinger Mitja Gaspari Gregor Golobič privatizacija Fortune 500 Milan Kučan bojan požar telekom Concordia LDS Bojan Korsika ministrstvo za finance zavarovalnica triglav nlb Ekonomski inštitut pravne fakultete Tomaž Mencinger Delikatesa Bajtov inštitut Igor Bavčar Franci Križanič Istrabenz Janez Drnovšek

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Lažni preroki. Dopoldne pridigajo, popoldne pa se gredo divji kapitalizem