objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sreda, 17. oktober 2018 ob 06:37

Trendi naše politike: prihajajo tipi, ki kandidirajo zato, ker vidijo super priložnost za razširitev svojih mafijskih poslov!
... Ali kaj nam afera Koprivnikar-BTC-frekvence pove o slovenskih instant politikih za ene volitve?
Forum !

Odpri galerijo

Instant politiki za ene volitve: Milan Brglez (levo), Simona Kustec Lipicer (se jo še spomnite?!) in Miro Cerar. Tipična podoba SMC. (vir: STA)

(Piše: Aljuš Pertinač)

Na "afero Koprivnikar" ter početje ljubljanskega in napovedanega mariborskega šerifa moramo gledati kot na nedvoumne napovedovalce aktualnih trendov v politiki, kjer bomo v prihodnje očitno priča tudi tipom, ki v kandidiranju za politično funkcijo vidijo odlično in ponujeno priložnost za razširitev svojih mafijskih poslov.

Se še spomnite zgodbe z Mitjo Kuncem, ko je enkrat ne namenoma "vdrl" v frekvenco, ki jo je Andrea Massi uporabljal za komunikacijo s Tino Maze?

No, pri aferi Koprivnikar-BTC-frekvence gre za isto stvar, namreč vdor v frekvence, le da je Boris Koprivnikar vdrl v frekvenco delovanja v javno dobro oziroma javno korist. Ob imenovanju za ministra je prisegel na Ustavo Republike Slovenije: "Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije." V resnici pa je prisegel s figo v žepu in svoj ministrski mandat posvetil temu, da sebi in ostalim, predvsem zasebni družbi BTC d.d., pridobi neupravičeno materialno oziroma premoženjsko korist.

Ne verjamete? Poglejmo podrobnosti.

CHIEF DIGITAL OFFICER (1)

... ALI KLIČI KOPRIVNIKARJA ZA BREZPLAČNE FREKVENCE

Boris Koprivnikar je bil v vladi Mira Cerarja minister za javno upravo. Poleg tega ga je vlada postavila tudi za tako imenovanega "glavnega digitalnega poverjenika". Skrajno nenavadno glede na dejstvo, da je, preden je leta 2014 postal del vladne ekipe, poučeval, vodil javni zavod in bil predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Digitalizacija? Kdorkoli? Ne?

Pojdimo naprej. Direktorat za informacijsko družbo je bil na začetku mandata Cerarjeve vlade del ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Koprivnikar si ga je želel pripojiti k svojemu resorju, in ko je funkcijo ministrice za izobraževanje prevzela Maja Makovec Brenčič, mu je s spremembo zakona o državni upravi to tudi uspelo. S tem je pod svoje okrilje pridobil Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

Zdaj je imel torej Koprivnikar ministrsko pristojnost nad agencijo - AKOS (formalno sicer neodvisno), ki podeljuje frekvence. Ampak to še ni bilo dovolj, moral si je zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko sestavo na AKOS. Za osvežitev spomina si poglejmo, kako je vse skupaj potekalo:

Vir: Požareport Vir: Požareport

V tem času, ko si je Koprivnikar poskušal zagotoviti vse pogoje za dobro plačano službo po koncu mandata v firmi BTC, je bil tudi minister za javno upravo. Vendar se s tem področjem ni preveč ukvarjal. Bil je denimo tudi vodja vladne pogajalske skupine za pogajanja o plačah v javnem sektorju, ki pa jo je vodil tako slabo, da je prišlo celo do splošne stavke v javnem sektorju, Koprivnikar pa je moral odstopiti s funkcije vodje, če ne bi ga na poziv sindikatov razrešila vlada. Tudi sicer se kot minister ni izkazal. Bivši minister za javno upravo Gregor Virant, ki je na tem področju kasneje uspešno svetoval Vladi Republike Srbije, sedaj pa celo vodi misijo Združenih narodov za pomoč ukrajinski vladi, je ob izbruhu afere takole tvitnil o Koprivnikarju:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Se je pa Koprivnikar nedvomno izkazal pri kadrovanju na področju telekomunikacij, kot je razvidno iz naslednje sheme:

Vir: Požareport Vir: Požareport

Na nujni seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, ki je bila preteklo sredo, je Koprivnikar sicer zatrjeval, da mu strankarska pripadnost ni pomembna in da ni vedel, da so praktično vsi, ki jih je skadroval na področju telekomunikacij, člani stranke SMC, ampak že bežen pogled na zgornjo shemo nam pove, da bivši minister laže, kot pes teče. Nemogoče je namreč, da bi naključno zaposlil oziroma imenoval ravno člane zgolj in samo svoje stranke.

INDIČNI KROG ALI KLIČI KOPRIVNIKARJA ZA 3K

Kot vemo, je Koprivnikar po izbruhu afere najprej izstopil iz stranke SMC, nato je dal odpoved, naposled pa je BTC državi vrnil še sporne frekvence.

Koprivnikarjev zagovor je bil ves čas, da pri zadevi ni nič spornega in da gre za organizirano gonjo proti njemu, stranki in firmi BTC. To seveda ne drži. Nihče ga namreč ni silil, da si prisvoji in podredi področje telekomunikacij ter za direktorico AKOS nastavi neko podrepno muho.

Vir: PortalPlus Vir: PortalPlus

Glede očitkov, da je BTC podelil brezplačno javno dobro, se je Koprivnikar branil, da gre za testno uporabo frekvenc, ki je prostorsko in časovno omejena ter komercialno neuporabna, potrebna pa zaradi sodelovanja BTC v evropskem projektu. Tudi ta pojasnila so povsem iz trte zvita. Strateške usmeritve, ki jih je Vlada Republike Slovenije naložila AKOS, so namreč nedvoumne:

Vir: Požareport Vir: Požareport

Torej, javni razpis, ki ga ni bilo, in draženje med zainteresiranimi operaterji mobilnih komunikacij, ki ga prav tako ni bilo. Poleg tega je BTC dobil tako imenovane testne frekvence za dobo treh let, čeprav se projekt Evropske unije, zaradi katerega so jih baje dobili, konča že prihodnje leto. Verjetno vas bo začudilo ali pa tudi ne, da BTC sploh ni partner v nobenem EU-projektu, kjer bi lahko šlo za testno uporabo brezplačnih frekvenc (vir). In ne nazadnje, izgovor, da se frekvenc ne da komercialno izkoristiti, ker v primeru BTC ne gre za mobilnega operaterja, je popolnoma za lase privlečen.

Ste že slišali za Tušmobil ali HoferTelekom? Od tu do BTCmobil ali BTCTelekom je zgolj korak. Kaj pa BTC recimo preprečuje, da bi razširil svoje poslovanje tudi na nudenje mobilnih storitev? Če ste si sami pri sebi odgovorili, da prav nič, potem ste na pravi frekvenci.

Glede na vse zgoraj povedano gre v aferi Koprivnikar-BTC-frekvence za sklenjen indični krog oziroma klasični primer 3K: klientelizem, korupcija, kriminal. Koprivnikar je namreč imel motiv (donosna služba pri BTC), imel je priložnost (minister, pristojen za to področje, ki je na vsa ključna odločevalska mesta imenoval zveste strankarske ljudi) in imel je sredstvo (podelitev frekvenc 5G brez javnega razpisa, brezplačno). Vse ostalo so tipična zavajanja, polresnice, neresnice in nesramne laži, ki jih vpleteni nekritično razširjajo v javnosti, da bi prikrili, da gre v zgodbi za klasičen kriminal, korupcijo in klientelizem. Preiskovalni organi z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) na čelu res ne bi smeli imeti (pre)težkega dela.

RAZISKOVALNO NOVINARSTVO ALI NAPAKA V SISTEMU

Afera Koprivnikar torej v teh dneh počasi dobiva svoj epilog. Svet AKOS je namreč vladi predlagal razrešitev direktorice Tanje Muha. Uradno zato, ker jih je v svojem poročilu zavajala, da je firma BTC pridobila evropska sredstva za raziskovalni projekt razvoja 5G-tehnologij, v resnici pa BTC sploh ni partner v nobenem takšnem evropskem projektu niti se nanj ni prijavil.

Dejansko pa zato, ker je afera med drugim pokazala, da je gospa Muha popolnoma nesposobna opravljati delo direktorice tako pomembne institucije. Je pa, kot smo prav tako razkrili na našem portalu, sposobna veliko letati naokrog na državne oziroma davkoplačevalske stroške (vir). No, zdaj bo, kot kaže, dokončno odletela.

Ni pa nepomembno niti, da naj bi Aleš Ivkovič, predsednik sveta AKOS, ki ga v zgornji shemi najdete še kot člana SMC, pred dnevi prestopil pod okrilje Liste Marjana Šarca. Kako že pravijo, podgane prve zbežijo z ladje. No, ali pa si, očitno, pač najdejo novo ladjo.

Takšen razplet v praktično dveh tednih od izbruha afere je svojevrsten dosežek brez primere v zgodovini velikih političnih afer pri nas in hkrati poklon pravemu raziskovalnemu novinarstvu, katerega sinonim je že vrsto let Bojan Požar, urednik spletnega portala, ki ga tako radi berete. Kot je z eno besedo lepo zapisal neki tviteraš, "Bojan Požar dela".

Vir: Twitter Vir: Twitter

Da ga večina dominantnih medijev in njih vključenih novinarjev, ki si razkritja tako velike afere ne zmorejo predstavljati niti v najbolj mokrih sanjah in so bili zaradi velikega revolta javnosti na koncu vendarle prisiljeni poročati o zadevi, ni navedla kot vir oziroma povzela, seveda ni izjema, ampak pravilo, s katerim se sooča vsakdo, ki pri nas kritično misli in tudi kaj zapiše o trenutni oblasti.

Koprivnikarju smo pa tudi lahko po svoje celo hvaležni, saj nam je pokazal, kako šibek sistem za zaznavanje in preprečevanje velikih svinjarij, ki mejijo na kazniva dejanja, imamo. Vse, kar je Boris potreboval za to, da je firmi BTC zrihtal zastonj 5G-tehnologijo, ki jo v tujini, kot smo že poročali, plačujejo s suhim zlatom, sebi pa lagodno in donosno službico, je bila ena podrepna muha na pravi frekvenci. Ker pa muhe, kot vemo, rade gredo "na med", je to hkrati tudi resno opozorilo, da ne gre za muho enodnevnico, ampak, kot bomo videli v nadaljevanju, za resen sistemski problem, ki je neizogiben predvsem med političnimi strankami, ki s podporo centrov moči tranzicijske levice in njih dominantnih medijev v tajkunski lasti (levica in tajkuni, to dvoje gre tako dobro skupaj samo pri nas) rastejo kot gobe po dežju pred vsakimi volitvami, po njih pa praviloma enako hitro ugasnejo - kot kresničke.

INSTANT STRANKE ZA ENE VOLITVE

... ALI GOLAZEN PRIVLAČI ŠE VEČJO GOLAZEN

Korupcija, kriminal in klientelizem seveda nikakor niso rezervirani zgolj za instant stranke za ene volitve tipa SMC, Zares, PS, DL, SAB, LMŠ. So pa ravno v teh strankah prisotni v največji možni meri, ker stranke nastanejo čez noč, skoraj brez izjeme kot posledica kulta voditelja (Stranka Mira Cerarja, Lista Zorana Jankovića, Lista Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek …), brez skupnega ideološkega ali programskega predznaka, tik pred volitvami, ko iščejo kadre z lučjo pri belem dnevu, samo da izpolnijo formalne pogoje ali upravičijo volilni rezultat.

Eden od glavnih problemov slovenske politike je že vrsto let negativna selekcija pri kadrovanju. V prvih letih po osamosvojitvi sta se za politiko odločala dva tipa ljudi: tisti, ki so bili šolani politiki že v prejšnjem sistemu, in tisti, ki so bili najboljši na svojem strokovnem oziroma profesionalnem področju. V zadnjih letih se je slika popolnoma obrnila. V politiko sedaj vstopajo tisti, ki so bodisi brezposelni bodisi so bili neuspešni na svojem strokovnem oziroma profesionalnem področju. Dodajte k temu še pomanjkanje izkušenj, znanja in čustvene inteligence (od tod tudi neuspešnost na drugih področjih) in dobili boste podobo aktualne vladajoče politične elite.

Seveda proti sindromu negativne selekcije niso imune niti tradicionalne stranke. Tipičen primer so Socialni demokrati, o čemer smo na tem portalu že pisali (vir). Težava pa je v tem, da primeri, kot je Koprivnikar, v politiko znova in znova privlačijo še manj primerne in bolj skorumpirane posameznike, ki si verjetno mislijo, če je uspelo njim, zakaj ne bi uspelo tudi meni.

Najboljši pokazatelj tega občutka vsemogočnosti in nedotakljivosti, v stilu - cilj opravičuje sredstva, je nedavna izjava novopečenega ministra Marka Bandellija ob nesmotrni, če ne celo nezakoniti uporabi modrih luči na službenem vozilu. Bandelli že tako ali tako deluje kot lik iz kultne knjige oziroma istoimenskega filma Gomorra, zato ni čudno, da je njegov vzdevek na sceni - Betonelli. Na novinarsko vprašanje, zakaj po Sloveniji drvi s prižganimi modrimi lučmi tudi takrat, ko to ni niti najmanj potrebno, je mirno odvrnil, da mu zakon omogoča, da lahko počne, kar hoče. Enako si je verjetno mislil tudi Koprivnikar. Čeprav je Koprivnikar v I. volilni enoti s sedežem v Kranju od kandidatov SMC zbral najmanj glasov, je njegova stranka pač zmagala na volitvah in sedaj lahko počne, kar hoče. Tudi in še posebno zato, ker je SMC naslednje volitve prepričljivo izgubila.

(Negativni) zgledi pač vlečejo, mar ne? Kot bomo videli v nadaljevanju, tudi ali pa predvsem v Mariboru, kjer je lokalni politiki v spregi s centri moči in lokalnimi mediji ter ob tihi asistenci Ljubljane v letih po osamosvojitvi uspelo preobraziti industrijski, kulturni, družbeni in športni center severovzhodne Slovenije v mesto duhov in propadlih priložnosti.

SAŠA ARSENOVIČ

... ALI MB-ZOKI KOT SIMPTOM IN POSLEDICA HKRATI

Tekmi za mariborskega župana se je poleg zloglasnih - Franca Kanglerja in Andreja Fištravca - ter cele kopice drugih kandidatov, med katerimi izstopa doktor veterinarske medicine Igor Domanjko, strokovnjak za uničevanje golazni, pet pred dvanajsto priključil tudi znani mariborski gostinec in lokalni podjetnik - Saša (Aleksander) Arsenovič.

Njegov vstop v politiko je presenetljiv samo na prvi pogled. Podrobnejši vpogled v njegovo poslovanje oziroma poslovanje njegovih podjetij nam namreč razkrije (vir), da je močno zadolžen, večinoma pa že itak največ posluje z Mestno občino Maribor, s katero so neločljivo povezani tudi njegovi prihodnji projekti. Ali, kot se je na družabnem omrežju duhovito, vendar prekleto resnično izrazil en uporabnik:

Vir: Facebook Vir: Facebook

Arsenovič o politiki nasploh ne ve veliko ali pa se mu za pravila, formalna in nenapisana, preprosto jebe. Kako si drugače razlagati, da se ima za nadstrankarskega kandidata, čeprav ga bo uradno podprla SMC (Boris Koprivnikar je gotovo ponosen nanj), in da razglaša, da bo kot župan ostal lastnik svojih podjetij, ki praktično brez izjeme poslujejo z mariborsko občino, obenem pa pravi, da je njegov vzornik ljubljanski župan Zoran Janković (verjetno tudi navija za ljubljansko Olimpijo tako kot Zoran Janković)?

Ni naključje, da se je Arsenovič za kandidaturo za mariborskega župana na vrat na nos odločil po izbruhu afere Koprivnikar. Prav tako kot ni naključje, da ima že od začetka neženirano podporo lokalnega dominantnega medija v tajkunski lasti – časopisa Večer in njegovih vključenih novinarjev, ki so o Arsenoviču zapisali že vse sorte, razen tega seveda, da je politični analfabet - brez politične vizije Maribora in da je zadolžen do ušes.

Mirno lahko dodamo, da je svojega velikega vzornika Jankovića, vsaj v besedah, že daleč presegel. Zoki si namreč ne upa poslovati neposredno z ljubljansko občino, ampak za to uporablja podjetja svojih sinov, espe svoje snahe, itd (vir). Arsenovič se po lastnih besedah s takšnimi malenkostmi ne misli ukvarjati. V nasprotju z Zokijem in Koprivnikarjem, ki pogodbe v svojo korist in za lasten žep sklepata z drugimi, jih bo on, mariborski Zoki, očitno sklepal kar sam s sabo. Enkrat kot župan, drugič kot gostilničar. Izvirno, ni kaj.

Res me zanima, ali bodo Mariborčani končno potegnili glave iz riti in spregledali, da jih hočejo tisti, ki so jih 25 let vodili žejne čez vodo, spet na suho nategniti.

Primera Koprivnikar ter početja ljubljanskega in napovedanega mariborskega šerifa tako ne moremo gledati kot ekscesnih ali iztrganih iz konteksta, ampak kot nedvoumne napovedovalce aktualnih trendov v politiki, kjer bomo v prihodnje očitno priča tudi tipom, ki v kandidiranju za politično funkcijo ne bodo videli zgolj reševanja lastne eksistence in/ali kariere, ampak kar priložnost za nadaljevanje in razširitev svojih dosedanjih nezakonitih, nepoštenih oziroma, bodimo čisto iskreni, mafijskih poslov.

In pravna država, porečete?

Hja, saj veste, ta preganja sovražni govor pri duhovnikih in opoziciji ali pa se v podobi državnega tožilca Jožeta Kozine veseli volilnih uspehov Levice in pogroma proti podjetnikom. Saj veste, kako gre tisti črnogorski vic: Kome ti više vjeruješ, svojim očima ili meni? (2)

(1) Glavni digitalni poverjenik

(2) Komu bolj verjameš, svojim očem ali meni?

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač boris koprivnikar SMC Socialni demokrati Stranka Alenke Bratušek Lista Zorana Jankovića Saša Arsenovič Tanja Muha Aleš Ivkovič AKOS Mitja Kunc Andrea Massi Tina Maze miro cerar Gregor Virant

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2018-11-13 08:20:59


Ukradli so volitve, zdaj pa tak cirkus okrog nekoga, ki je v bistvu nepomemben. Bandelli se verjetno še sploh ni streznil od martinovanja, tako, da ga, če uporabim njegovo in izrazoslovje nacionalnega medija RTV ,,boli kurac,, Nekdo pa je tega alkoholika nekoč potrdil za ministra, ko so, recimo, obračunali s tistim revežem Kodeljo. Končno, če ti Murgle sestavljajo vlado, bi minister lahko bil tudi kateri od maloumnih sinov ljubljanskega šerifa ali kateri od vaških posebnežev, ki jih sovaščan Šarec rad vzame s sabo na vožnjo z vladnim vozilom. ..Meni se Maša Kociper , ta ki večji krogec še vedno spravlja v malega , ne zdi nič manj zažagana od Bandellija. Nasploh tudi predsednica stranke sodi v ta jagodni izbor... Ob idiotih iz tzv. Levice imamo tako tudi v stranki nesojene evropske komisarke modele, ki niti v sanjah ne bi smeli sedeti v parlamentu, ker so tja prišli s prevaro. Kdo, razen njih samih, družinskih članov in kakšnega prijatelja, ki so ga kupili s pivom jim je lahko dal glas? Hendikepiranih ljudi s posebnimi potrebami, dodati jim moram še prav posebna pacienta, Moderndorferja in Erjavca, recimo v stranki SLS, ki je ni v parlamentu, ne bi našli.. A to stranko, simbol slovenstva je bilo treba žrtvovati za te, oprostite izrazu, odfukance, preko katerih komunistični zločinci in kriminalci razkrajajo državo, uničujejo družbo in spreminjajo družbeni red. Čeprav, zombi vas bo še vedno prepričeval, da imamo manjšinsko vlado.
tacit .

2018-11-12 13:01:39


V PODUK IN PREMISLEK: kolikor je bilo mogoče zbrati po objavah v medijih: podatki za 31 izvoljenih poslancev…. 6.960 Janez Janša (SDS) 6.122 Marjan Šarec (LMŠ) 4.367 Branko Grims (SDS) 3.337 Elena Zavadlav Ušaj – ni prišla v parlament!!! 3.332 Nataša Sukič (Levica) 3.115 Aleš Hojs (SDS) – ni prišel v parlament!!! 3.022 Leon Merjasec (LMŠ) – ni prišel v parlament!!! 2.771 Dejan Židan (SD) 2.570 Alenka Gotar (SDS) – ni prišla v parlament!!! 2.456 Matej Tonin (NSi) 2.319 Luka Mesec (Levica) 1.618 Miro Cerar (SMC) 1.555 Milan Brglez (SMC) 1.005 Zmago Jelinčič (SNS) 21 poslancev je prejelo manj kot 1000 glasov. Omenjeni gospod je med njimi. 999 Marko Bandelli (SAB) 986 Mateja Udovič (SMC) 985 Predrag Baković (SD) 875 Dušan Šiško (SNS) 824 Primož Siter (Levica) 811 Franc Jurša (DeSUS) 802 Mojca Žnidarič (SMC) 794 Soniboj Knežak (SD) 771 Boštjan Koražija (Levica) 752 Jurij Lep (DeSUS) 738 Peter Jožef Česnik (SAB) 736 Blaž Pavlin (Nsi) 732 Jani Ivanuša (SNS) 723 Bojana Muršič (SD) 718 Gregor Perič (SMC) 715 Vojko Starović (SAB) 666 Jožef Ribič (SAB) 628 Robert Polnar (DeSUS) 521 Lidija Ivanuša (SNS) 501 Branko Simonovič (DeSUS) 369 Ivan Hršak (DeSUS) še število glasov po strankah: 222.042 Slovenska demokratska stranka – SDS 112.250 Lista Marjana Šarca – LMŠ 88.524 Socialni demokrati – SD 86.868 Stranka modernega centra – SMC 83.108 Levica 63.108 Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) 45.492 Stranka Alenke Bratušek (SAB) 43.889 Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) 37.182 Slovenska demokratska stranka – SNS + Narodni skupnosti

Prijatelji

Mira žugeljSašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Trendi naše politike: prihajajo tipi, ki kandidirajo zato, ker vidijo super priložnost za razširitev svojih mafijskih poslov!