objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 29. oktober 2018 ob 07:05

Vozi, Miško ali minil je že dober mesec serpentiškove vlade
Da vlada Marjana Šarca ne dela ničesar, je zgolj sovražna opozicijska propaganda. V resnici so postorili že veliko, problem je samo v tem, da se vsaka njihova poteza za nazaj izkaže za nespametno, nepotrebno ali v celoti zgrešeno ...
Forum !

Odpri galerijo

Ob dnevu spomina na mrtve. Marjan Šarec je naprej govoril na partizanski proslavi v Cviblju, nato pa v Kočevskem rogu v Jami pod Krenom položil venec.

(Piše: Aljuš Pertinač)

Predsednik vlade gleda na uro ... (Vir: Twitter) Predsednik vlade gleda na uro ... (Vir: Twitter)

Marjan Šarec je že v prvem mesecu svoje vladavine poskrbel, da bo Slovenija vsaj še leto ali dve ostala neto plačnica v evropski proračun. Tri četrt ostalih članic Evropske unije, ki so neto prejemnice sredstev iz Bruslja, je upravičeno ponosnih nanj.

Seveda se spomnite kultne črne komedije srbskega režiserja Slobodana Šijana in scenarista Dušana Kovačevića iz leta 1980 Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva)? Šlo je za enega najbolj gledanih filmov v pokojni Jugoslaviji z izvrstnimi dialogi, primernimi za vsak čas in vsako situacijo. Eden od najlegendarnejših prizorov je, ko oče in lastnik firme Krstić oziroma sprevodnik, ki ga igra legendarni Pavle Vujisić (na sliki spodaj), in sin oziroma šofer Miško (Aleksander Berček) opazujeta mladoporočenca pri seksu. Takrat Berček in Vujisić izrečeta antološka stavka: "Tata, ja bih ono radio!" – "I tata bi sine!".2

Vir: Index Vir: Index

Malokdo pa ve, da je bil ta znameniti prizor v film vnesen naknadno, ker so ustvarjalci ugotovili, da ljudje v filmih najraje gledajo ljubezenske prizore.
Prvi mesec 13. mavrične antijanša manjšinske vlade Marjana Šarca, bolj znanega po šovinističnem liku kmeta Serpentinška, s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica je žal ali pa na srečo, odvisno pač od tega, koga vprašate, minil kot zgoraj opisani prizor iz filma Kdo neki tam poje. Zdi se namreč, da se je vse, kar je ta pisana druščina, ki je de iure na oblasti od 13. septembra, do sedaj storila oziroma bolje rečeno vse, česar ni storila, zgodilo za nazaj, naknadno in ni bilo del prvotnega scenarija. Pojdimo lepo po vrsti.

MOJ MIŠKO JE GENIJA ZA VOŽNJU!3

Centri moči tranzicijske levice nas že vse od junijskih kvazi predčasnih volitev prepričujejo, da je Marjan Šarec rojen za predsednika vlade. Pri tem imajo seveda obilno podporo dominantnih medijev v tajkunski ali državni lasti ter njih vključenih novinarjev, o čemer smo na tem portalu že pisali (vir).

Vsakomur, ki ni od včeraj, je seveda popolnoma jasno, da gre za prvovrstno medijsko manipulacijo in da je izvolitev Marjana Šarca za predsednika vlade vse prej kot od boga dano dejstvo. Je enostavna in usodna napaka v sistemu. Ne verjamete? Koliko političnih izkušenj ima premier Šarec na nacionalni ravni? Nič. Zero. Nada. Koliko izkušenj ima na mednarodnem parketu? Naj mi matematiki prosim oprostijo, ampak še manj.

Okej, boste rekli, tudi Miro Cerar jih ni imel, pa je postal premier. Res je, ampak obstajata dve bistveni razliki. Prvič, Cerar je volitve leta 2014 prepričljivo dobil. Drži, Janez Janša je bil takrat po krivem v zaporu, ampak to je že druga zgodba. In drugič, Cerar je bil dolga leta dežurni strokovni in politični komentator dominantnih medijev, učil je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in enkrat ali dvakrat celo izustil kakšno politično stališče.

Šarec je po drugi strani na volitvah dobil mizernih 13 odstotkov glasov (Slovenija še nikoli v zgodovini ni imela vladajoče stranke z manjšo podporo v parlamentu) in se kot župan Kamnika ni vtikal v nacionalno politiko, če izvzamemo kandidaturo na predsedniških volitvah, kjer pa vsi vemo, kako se je odrezal pri vsebinskih vprašanjih. Šarec se praktično o ničemer vsebinsko ne izreka. Razen če imate njegovo priljubljeno krilatico "Kva je dej babe zoprne" za vsebinsko stališče ...

Hrvaški portal 7dnevno je denimo izpostavil, da Šarec nikdar ni imel nobene odgovornosti, ni napisal niti enega članka, kaj šele knjige, ni ustanovil niti enega podjetja in nikoli ni uradno potoval v tujino, in sicer preprosto zato, ker je edini jezik, ki ga govori, dialekt mesta Kamnik. "No, je pa le storil eno pomembno zunajserijsko zadevo: imel je šest popravnih izpitov na srednji lesarski šoli."

Nekdanji politik Gregor Virant ima tako popolnoma prav, ko pravi:

Vir: Twitter Vir: Twitter

To popolno pomanjkanje izkušenj, ta vsebinska izpraznjenost, ta totalna praznina, ki jo na mestu šefa izvršilne veje oblasti predstavlja Šarec, seveda pomeni, da morajo dominantni mediji in njih vključeni novinarji delati nadure.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Dober primer je bil Šarčev obisk v Berlinu pri nemški kanclerki Angeli Merkel. O tem obstajata dve različici. Ena je ta, ki smo jo lahko videli na posnetkih. Na njih Šarec zgolj kima in se smehlja, ko mu Merklova razlaga, kaj za vraga sploh mora početi oziroma kaj naj bi počel. Druga pa je ta, ki so nam jo prikazali dominantni mediji, in sicer: Šarec je Merklovo prepričal, da je javno podprla arbitražni sporazum in obenem zažugala Hrvatom. Bravo, boste rekli. In prav bi imeli, če bi bilo to res. Pa ni. Merklova tega ni rekla na posnetkih, ki so jih prikazale naše televizije. Tega ni slišati nikjer na posnetku tiskovne konference po njenem srečanju s Šarcem, ki so ga objavili Nemci. In tega ni rekla v resnici. Je pa rekla za dominantne medije v tajkunski ali državni lasti pri nas. In veste, kako vedo? Koga so citirali kot vir, da je Merklova res rekla to, česar v resnici ni nikoli rekla? Uganete? Šarca! Hm, le v katerem jeziku, ki ga Šarec res dobro obvlada, mu je Merklova to povedala? V kamniščini?!

Vir: Twitter Vir: Twitter

MOJ MIŠKO MOŽE DA VOZI 2 KM UNAZAD VEZANIH OČIJU4

Pojdimo naprej.

Nesposobnost Marjana Šarca, da bi imel vsebinsko stališče o čemerkoli, seveda že daje prve, hm, "rezultate". Področje, kjer mu gre posebno "dobro od rok", so kadri.

Saj se še spomnite državnega sekretarja Damirja Črnčeca in direktorja Sove Rajka Kozmelja? Kaj pa Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je imel kot državni sekretar, pristojen za davke v Cerarjevi vladi, hišno preiskavo, ker ga policija sumi, da je sodeloval pri poskusu, ne boste verjeli, utaje davkov!? Skratka, Šarcu kadri grejo.

In izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije ni nobena izjema. Kako, boste rekli, saj ga nimamo? Res je. Ampak kriv ni Šarec. Kriv je Borut Pahor. Ne verjamete?

Poglejmo podrobnosti.

Ker je Šarec v politiki tak analfabet, kakršen pač je, morajo vključeni novinarji dominantnih medijev seveda delati tako rekoč nadure oziroma vlagati nadčloveške napore, da ga prikažejo v drugačni luči, ne pa kot popolnoma nesposobnega za opravljanje svojega posla. Pri tem sta posebno prizadevna Vesna Vuković in Primož Cirman z državnega portala Siol.net, ki je v lasti Telekoma Slovenije in ga tako posredno (prek proračuna) in neposredno (prek naročnin) financiramo davkoplačevalci. Takole sta v svojem članku 9. oktobra, ki sta ga podnaslovila "analiza" (vsaka podobnost s stripi Alana Forda je seveda zgolj naključje), namalala hudiča na steno, pardon, ovekovečila intelektualno širino predsednika vlade: "Že zdaj je jasno, da Šarec koalicijo petih strank vodi izrazito pragmatično. Osredotočal se bo na iskanje soglasja pri ključnih projektih. Partnerjem bo prepuščal precejšnjo mero samostojnosti, a jo bo v zameno zahteval tudi sam, kar je dokazal primer Črnčec. Pri kadrovskih vprašanjih bo z energijo varčeval. Po vroč kostanj v žerjavico ne bo hodil za nikogar, še najmanj za Pahorja, čeprav bi vsako vlado še kako moralo zanimati, kdo vodi centralno banko."

Morate priznati, res navdušujoče. Na tak zapis bi bil upravičeno ponosen celo Tito. Izrazita pragmatičnost, soglasje pri ključnih projektih, samostojnost in varčevanje z energijo. Briljantno. Pa še vroč kostanj sedaj, ko je ravno sezona peke kostanja. Epsko, ni kaj. In epilog? Hja, guvernerja Banke Slovenije, ene najpomembnejših neodvisnih institucij, od katere je odvisna stabilnost bančnega in denarnega sistema ter ne nazadnje varnost vaših deviznih vlog (če seveda niste Luka Mesec, ki prihrankov, kot bomo videli v nadaljevanju, po lastnih besedah nima), nimamo. Nimamo ga v trenutku, ko država končno prodaja največjo in edino preostalo sistemsko banko v državni lasti, zloglasno Novo Ljubljansko banko.

Kdo torej bolj potrebuje guvernerja? Pahor, ki je formalni šef države, nima izvršilnih pristojnosti, še posebno ne na monetarnem področju, in uživa v svojem drugem, torej zadnjem predsedniškem mandatu? Ali Šarec, ki je nov, neizkušen predsednik vlade in po lastnih besedah vodi manjšinsko vlado, v kateri je reci in piši pet strank in ravnokar prodaja našo največjo banko, v katero smo davkoplačevalci v preteklosti zmetali milijarde evrov?! Vprašanje je seveda retorično.

Za Vukovićevo in Cirmana dileme ni. Če morda niste vedeli, nekatere rane so namreč še vedno sveže: "Borut Pahor je pri tem stopil na lastno mino. Ni namreč skrivnost, da med predsednikom republike in predsednikom vlade Marjanom Šarcem ni prevelikega zaupanja. Nekatere rane so se sveže. Šarec, ki je Pahorja na predsedniških volitvah zvlekel v drugi krog, zagotovo ni pozabil, da je Pahor tako rekoč še pred junijskimi volitvami mandatarstvo zaupal Janezu Janši."

Za to gre torej. To je pomembno. Ne, kdo bo guverner. Ampak da ima Šarec še sveže rane, ker ga je Pahor v drugem krogu predsedniških volitev gladko premagal. In ker je že pred volitvami menda zaupal mandatarstvo Janši. Kaj je Pahor v resnici rekel pred volitvami? Da bo mandatarstvo najprej ponudil relativnemu zmagovalcu volitev. In obljubo je, na presenečenje vseh, vključno z relativnim zmagovalcem volitev (ne, to nikakor ni bil Šarec, čeprav bi vas v to rad marsikdo prepričal za nazaj), tudi držal. Kdo je sedaj bolj vreden zaupanja? Kdo je bolj pragmatičen? Kdo bo moral iti po kostanj v žerjavico? Vprašanja so seveda retorična. Za Šarca, ki se bojda zavzema za soglasje pri ključnih projektih, torej guverner Banke Slovenije s polnimi pooblastili preprosto ni ključen projekt. Če bi bil Pahor Šarec, bi se mu za to, da v kritičnem trenutku nimamo guvernerja centralne banke, gladko jebalo. Pa ni in zato se mu ne. Se pa Šarcu. Ker so rane še sveže. Plačujemo jih pa mi, davkoplačevalci. Kako, se boste vprašali?

Berite naprej, pa boste videli.

OVAKVI KAO JA, NE DAVE SE TAKO LAKO!5

Ena prvih stvari, ki se jih po izvolitvi loti vsaka običajna vlada pri nas in v tujini, je rebalans proračuna. To je popolnoma logično. Vsaka vlada ima namreč svoje prioritete, svoj program, ki ga želi uresničiti, in za to je seveda treba zagotoviti oziroma prerazporediti ustrezna proračunska sredstva. Enako smo seveda, utopično, pričakovali tudi od Šarčeve vlade. Še posebno zato, ker so v koalicijskem sporazumu naflancali za približno 2 dodatni milijardi proračunskih želja. Vprašanje je bilo, od kod bo ta dodatni denar v proračun prišel. Z dodatno obdavčitvijo dividend bolj težko, ker jih je premalo, nepremičninski davek je tudi še oddaljena prihodnost, zato smo najprej pomislili na regulirana pogonska goriva.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Sledilo je seveda presenečenje. Vlada je namreč sporočila, da sprememb proračuna za prihodnje leto ne bo. Če bo to potrebno, bo rebalans proračuna naredila med letom 2019. Pazite, če bo to potrebno. En mesec prej je minister za finance Andrej Bertoncelj še trdil drugače:

Vir: Twitter Vir: Twitter

Ta napoved je seveda v zrak pognala vse, ki so upravičeno pričakovali, da bo Šarčeva koalicija izpolnila predvolilne obljube in zapisano v koalicijskem sporazumu. Na noge so skočili sindikati v javnem sektorju, upokojenci in vsi ostali. Šarec se za to ni kaj dosti zmenil, saj veste, zakaj bi hodil po kostanj v žerjavico, in je Evropski komisiji (EK) v Bruselj poslal enak osnutek proračuna za prihodnje leto, kot ga je, pozor, lani pripravila že Cerarjeva vlada. Ob tem je v svojem slogu, ko je odpotoval na evropski vrh, lakonično dejal, da ne pričakuje nobenega poziva EK v zvezi s slovenskim proračunskim načrtom. Motil se je. EK namreč ne govori kamniščine, zato je slovensko vlado pozvala, naj za prihodnje leto pripravi nov proračunski načrt, ki bo usklajen s pravili EU in bo upošteval aktualno stanje.

Vir: Twitter Vir: Twitter

V vladnih vrstah je seveda zavladala panika. Bruselj je spregledal njihov blef oziroma ravnanje v skladu z zlatim pravilom telenovel: vedno se veliko dogaja, ampak nikoli se nič ne zgodi. Možganski trust na Gregorčičevi si je belil možgane, kaj storiti. Ampak ne Šarec. Ne, on ne. Saj veste, gre za izrazito pragmatičnega predsednika vlade, ki je, khm, samostojno varčeval z energijo in prišel na, to moramo priznati, genialno idejo. Bomo pač podražili bencin. In so ga. In to kljub temu, da je denimo nabavna cena dizla nižja kot pred devetimi (s številko: 9!) leti. Rezultati kot vedno, ko gre za našega premierja z vizijo, seveda niso izostali.

Vir: Twitter Vir: Twitter

BUŠI, HAHAHA, BUŠI, HAHAHAHA, BUŠI ...6

Vprašali se boste, zakaj Slovenija ob bojda rekordni gospodarski rasti in nizkih cenah surovin za goriva sploh potrebuje toliko dodatnega denarja v proračunu. Razloga sta predvsem dva. Najprej, ker vlada ne bo spreminjala proračunskih načrtov, mora denar priti od nekje drugje, in še bolj pomembno, ker ga iz Bruslja preprosto ne dobivamo več. Ja, prav ste slišali. Po podatkih Evropskega računskega sodišča Slovenija namreč v letu 2017 iz bruseljskega proračuna ni prejela niti centa! To pomeni, da se je naša država iz statusa neto prejemnice sredstev, de facto spremenila v neto plačnico v evropski proračun.

Da se bo to zgodilo, sem spodaj podpisani javno opozarjal že jeseni leta 2016 (vir - Twitter). Zgodilo se seveda ni nič in danes čutimo posledice vsi.

Ampak, boste rekli, Šarčeva vlada, ki je na oblasti dober mesec, seveda ne more biti odgovorna za to, da lani od 3,3 milijarde evrov, ki so nam še na voljo, nismo počrpali niti centa in smo bili ob koncu leta 2017 med najslabšimi petimi državami EU po črpanju. To seveda drži. Ampak s kom neki je že Šarec sestavil svojo samozvano manjšinsko vlado? Z vsemi strankami bivše vladne koalicije: SMC, SD, DeSUS, ki so neposredno odgovorne za lanski fiasko, ki jim je dodal še Stranko Alenke Bratušek. Kdaj je bila ta na oblasti? Ko se je Slovenija z EK pogajala za večletni finančni okvir 2014–2021. Krog je torej sklenjen.

Pa še nekaj je zelo pomembno. Poleg politične odgovornosti je treba povedati tudi, kdo konkretno je v državi odgovoren za to, da prihaja denar iz Bruslja kot povračilo za odobrene in iz slovenskega proračuna plačane evropske projekte. To nalogo pri nas opravlja ministrstvo za finance. Reče se mu organ za potrjevanje (beri: plačilni organ). Uradniki ministrstva za finance so odgovorni, da pripravljajo tako imenovane zahtevke za povračilo za Bruselj. V letu 2017 jim niso odobrili niti enega!

Veste, kako se piše oseba, ki je bila takrat odgovorna za to? Visoka uradnica Mateja Mahkovec.

Zakaj je njeno ime pomembno, se boste vprašali? Hja, zato, ker jo je vlada Marjana Šarca pred kratkim postavila za vodjo edinega organa, ki je v Sloveniji pomembnejši za črpanje evropskih sredstev od organa za potrjevanje. To pa je organ upravljanja, ki domuje pri ministru za razvoj, strateške projekte in kohezijo Marku Betoneliju, ee, Bandelliju. Mateja Mahkovec, dame in gospodje, je po novem vodja organa upravljanja. Šarčeva vlada jo je torej nagradila za njeno ”odlično” delo pri črpanju evropskih sredstev (še enkrat, v celotnem lanskem letu ni počrpala niti centa) tako, da je napredovala v šefico celotnega sistema črpanja evropskega denarja. Navdihujoče, ni kaj. Iz katere stranke je minister Bandelli? Iz Stranke Alenke Bratušek.

In krog je spet sklenjen.

Marjan Šarec je torej poskrbel, da bo Slovenija vsaj še leto ali dve ostala neto plačnica v evropski proračun, in to že v prvem mesecu svoje vladavine. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in tri četrt ostalih članic EU, ki so neto prejemnice sredstev iz Bruslja, so upravičeno ponosni nanj. Tale naslov na spletnem portalu MMC iz februarja letošnjega leta se tako na žalost bere zgolj kot slaba šala: "Večina članic EU-ja pripravljena v proračun plačati več. Slovenija si želi ostati neto prejemnica." Šarec, Cerar, Bratuškova in kompanija so poskrbeli, da bomo Slovenci plačevali več, ostali pa manj.

ZA NOVO NIMAMO, STARO PA POPRAVLJAMO

Šarec pa ni nagradil samo neposredno odgovorne za nečrpanje evropskih sredstev, ampak tudi njeno neposredno nadrejeno, bivšo ministrico za finance Matejo Vraničar Erman. Ta je v njegovi vladi formalno sicer nazadovala na mesto državne sekretarke na tem istem ministrstvu. Nasledila je zgoraj omenjenega domnevnega davčnega utajevalca Tilna Božiča in naj bi pri Šarčevih skrbela za davke.

Marljiva računovodkinja, kakršna je, in ker kot bivša ministrica za finance dobro pozna stanje v proračunu, se je seveda takoj lotila dela in pripravila predlog davka na nepremičnine, na katerem je delala zadnjih pet let, najprej kot državna sekretarka, potem kot ministrica in sedaj spet kot državna sekretarka. Če se vam zdi, da se je nekdo zatipkal, se ne motite. In ta nekdo je Marjan Šarec.

Vraničarjeva namreč, tako kot EK, Angela Merkel in še marsikdo, ne govori kamniščine. Zato jo je vlada pretekli teden razrešila z mesta državne sekretarke. Uradno zato, ker je bila, pozor, nekompatibilna s koalicijo in svojim šefom, ministrom Andrejem Bertoncljem. Človek bi pričakoval, da bodo Šarec in kompanija to nekompatibilnost ugotovili vnaprej, ex ante, ne pa za nazaj, ex post. Seve, človek bi to pričakoval, če ne bi šlo za pragmatičnega Šarca, ki pa za druge res ne bo hodil po kostanj v žerjavico.

Bolj realno je sicer, da je morala Vraničarjeva oditi preprosto za to, ker je zapisano v koalicijskem sporazumu in stanje v državnem proračunu vzela preveč zares. Ni namreč vedela, da bi moral napovedani davek na nepremičnine v bistvu pomeniti manjši čudež. Vsi naj bi namreč plačevali enako, v proračun pa naj bi se nateklo bistveno več denarja.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Nedvomno Vraničarjeva jemlje preveč resno tudi prodajo NLB. No, vsaj bistveno bolj resno kot Luka Mesec, koordinator vlade, pardon, samoizpovedno opozicijske stranke Levica, ki ima s 13. vlado Marjana Šarca parafiran, ne pa še podpisan partnerski sporazum. Sodržavljane Mesec poziva, naj banko odkupimo sami, za kar je bojda pripravljen nameniti vse lastne prihranke. No, kot razkriva njegovo poročilo Komisiji za preprečevanje korupcije, gre spet za kamniščino. Luka Mesec lastnih prihrankov namreč nima. Banko bi torej odkupoval z našim denarjem.

Vir: Twitter Vir: Twitter

VOZI, MIŠKO!7

Da torej vlada Marjana Šarca ne dela ničesar, je zgolj slabonamerna in sovražna opozicijska propaganda. V resnici so postorili že veliko, problem je samo v tem, da se vsaka njihova poteza za nazaj, ker so praktično vse po vrsti nenačrtovane, izkaže za nespametno, nepotrebno ali v celoti zgrešeno.

Kakšen bo torej srečni konec te Šarčeve črne komedije? To je ta hip nemogoče napovedati. Kakor pri filmu Kdo neki tam poje nam tudi tukaj nekaj pravi, da konec ne bo čisto tak, kot so si ga zamislili avtorji filma, centri moči tranzicijske levice. Pri Kdo neki tam poje jo je avtorjem filma zagodla Titova smrt in so morali spremeniti konec. Pri našem aktualnem filmu 13. vlade pa si jo utegnejo zagosti kar njeni akterji sami.

Njim namreč ni pomembno, ali sta smer vožnje in cilj prava. Njim je važno samo, da na oblasti ni Janez Janša. Zato praktično ob vsaki Šarčevi nespametni potezi zborovsko ubrano pojejo: Vozi, Miško, vozi. Nam, državljanom pa, prosto po Petru Jančiču, uredniku Spletnega časopisa, ostaja slaba tolažba, da je z vsako vlado, tudi to, ki obvlada zgolj kamniščino, enako kot s proračunom:

"Rebalans je mogoč le med proračunskim letom samim. Pred tem so spremembe proračuna. Ko je leta konec, pa je mogoč le še - zaključni račun."

1 Pelji, Miško, pelji

2 Jaz bi tudi to počel, ata. Tudi ata bi, sin.

3 Moj Miško je genialni voznik.

4 Moj Miško lahko vozi 2 kilometra v rikverc, z zavezanimi očmi.

5 Takšni, kot sem jaz, se ne utopimo tako zlahka.

6 Reži, hahaha, reži, hahahaha, reži ...

7 Pelji Miško!

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač marjan šarec evropska unija

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2018-11-13 08:20:59


Ukradli so volitve, zdaj pa tak cirkus okrog nekoga, ki je v bistvu nepomemben. Bandelli se verjetno še sploh ni streznil od martinovanja, tako, da ga, če uporabim njegovo in izrazoslovje nacionalnega medija RTV ,,boli kurac,, Nekdo pa je tega alkoholika nekoč potrdil za ministra, ko so, recimo, obračunali s tistim revežem Kodeljo. Končno, če ti Murgle sestavljajo vlado, bi minister lahko bil tudi kateri od maloumnih sinov ljubljanskega šerifa ali kateri od vaških posebnežev, ki jih sovaščan Šarec rad vzame s sabo na vožnjo z vladnim vozilom. ..Meni se Maša Kociper , ta ki večji krogec še vedno spravlja v malega , ne zdi nič manj zažagana od Bandellija. Nasploh tudi predsednica stranke sodi v ta jagodni izbor... Ob idiotih iz tzv. Levice imamo tako tudi v stranki nesojene evropske komisarke modele, ki niti v sanjah ne bi smeli sedeti v parlamentu, ker so tja prišli s prevaro. Kdo, razen njih samih, družinskih članov in kakšnega prijatelja, ki so ga kupili s pivom jim je lahko dal glas? Hendikepiranih ljudi s posebnimi potrebami, dodati jim moram še prav posebna pacienta, Moderndorferja in Erjavca, recimo v stranki SLS, ki je ni v parlamentu, ne bi našli.. A to stranko, simbol slovenstva je bilo treba žrtvovati za te, oprostite izrazu, odfukance, preko katerih komunistični zločinci in kriminalci razkrajajo državo, uničujejo družbo in spreminjajo družbeni red. Čeprav, zombi vas bo še vedno prepričeval, da imamo manjšinsko vlado.
tacit .

2018-11-12 13:01:39


V PODUK IN PREMISLEK: kolikor je bilo mogoče zbrati po objavah v medijih: podatki za 31 izvoljenih poslancev…. 6.960 Janez Janša (SDS) 6.122 Marjan Šarec (LMŠ) 4.367 Branko Grims (SDS) 3.337 Elena Zavadlav Ušaj – ni prišla v parlament!!! 3.332 Nataša Sukič (Levica) 3.115 Aleš Hojs (SDS) – ni prišel v parlament!!! 3.022 Leon Merjasec (LMŠ) – ni prišel v parlament!!! 2.771 Dejan Židan (SD) 2.570 Alenka Gotar (SDS) – ni prišla v parlament!!! 2.456 Matej Tonin (NSi) 2.319 Luka Mesec (Levica) 1.618 Miro Cerar (SMC) 1.555 Milan Brglez (SMC) 1.005 Zmago Jelinčič (SNS) 21 poslancev je prejelo manj kot 1000 glasov. Omenjeni gospod je med njimi. 999 Marko Bandelli (SAB) 986 Mateja Udovič (SMC) 985 Predrag Baković (SD) 875 Dušan Šiško (SNS) 824 Primož Siter (Levica) 811 Franc Jurša (DeSUS) 802 Mojca Žnidarič (SMC) 794 Soniboj Knežak (SD) 771 Boštjan Koražija (Levica) 752 Jurij Lep (DeSUS) 738 Peter Jožef Česnik (SAB) 736 Blaž Pavlin (Nsi) 732 Jani Ivanuša (SNS) 723 Bojana Muršič (SD) 718 Gregor Perič (SMC) 715 Vojko Starović (SAB) 666 Jožef Ribič (SAB) 628 Robert Polnar (DeSUS) 521 Lidija Ivanuša (SNS) 501 Branko Simonovič (DeSUS) 369 Ivan Hršak (DeSUS) še število glasov po strankah: 222.042 Slovenska demokratska stranka – SDS 112.250 Lista Marjana Šarca – LMŠ 88.524 Socialni demokrati – SD 86.868 Stranka modernega centra – SMC 83.108 Levica 63.108 Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi) 45.492 Stranka Alenke Bratušek (SAB) 43.889 Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) 37.182 Slovenska demokratska stranka – SNS + Narodni skupnosti

Prijatelji

Mira žugeljSašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Vozi, Miško ali minil je že dober mesec serpentiškove vlade