objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Nedelja, 17. februar 2019 ob 23:36

Evangelij po Šarcu v katedrali svobode: Vprašanje, na katerega ne pozna odgovora niti Janez Janša!
Prilika o stanju v slovenski politiki (II. del). V borbi proti Janši cilj opravičuje sredstva. Vsa sredstva ...
Forum !

Odpri galerijo

Da o nastopu na bližajočih se evropskih volitvah, in to vsak s svojo listo resno razmišljata tudi Lucija Šikovec Ušaj in Bernard Brščič, pa kaže na to, da se mora Janša prvič spopadati tudi z resno opozicijo v lastnih vrstah.

STRATEGIJA JANEZA JANŠE?!

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v teh dneh izdal svojo sedmo knjigo z naslovom Prvorazredni - Sistem za lažno elito. Slovenija se je osamosvojila, osvobojena še ni. Obsega 52 strani in stane 10 evrov (vir). Pravzaprav gre za skupek besedil oziroma misli, ki jih je Janša prejšnji mesec v več delih objavil na družbenem omrežju Facebook. V knjigi se loteva analize razmer v slovenski politiki in družbi. Utemeljuje, da v slovenski družbi obstaja kastno razlikovanje med "prvorazrednimi" in "drugorazrednimi", kar naj bi bil eden izmed poglavitnih razlogov za stanje, zaradi katerega se vse več mladih trajno izseljuje iz domovine.

Dominantni mediji in njih vključeni novinarji so knjigo prvaka opozicije seveda v celoti prezrli. Glede na vsebino in časovnico objave (tik pred začetkom kampanje za majske evropske volitve) bi lahko rekli, da gre za neke vrste Janšev manifest oziroma analizo temeljnih družbenih problemov, kot podlaga in napoved za program oziroma stališča, s katerimi bo SDS nastopila na bližajočih se volitvah.

V vsaki običajni evropski državi bi tovrstno delo poželo zanimanje medijev, mnenjskih voditeljev in politične konkurence. Pri nas pa ne. Slovenija že dolgo ni več običajna evropska država. V običajnih evropskih državah obstaja svoboda tiska. Pri nas je ta resno ogrožena oziroma je praktično ni (več). Če lahko Marjan I. Zedinitelj (Marjan Šarec, predsednik vlade) izrazi "svoje mnenje", ki je potem objavljeno na spletišču vlade in sugerira, v katerih medijih je lepo in prav, da državna podjetja objavljajo svoje oglase, in v katerih to ni zaželeno, potem je to znak, da je s svobodo govora pri nas nekaj hudo narobe.

Če mora javno podjetje Eles na zagovor klicati enega od svojih zaposlenih, ker v prostem času piše in govori stvari, ki niso povšeči vladajočim, o čemer je prvi poročal paradržavni Siol.net, vodja samoizpovedno opozicijske stranke Levica Luka Mesec pa ga je posledično mirno dvakrat javno ožigosal kot fašista, potem vemo, da so relikti enopartijskega režima za zatiranje drugačemislečih, kot sta verbalni delikt in berufsverbot, le še vprašanje časa. Če predsednik državnega zbora Dejan Židan ob nastopu v oddaji Studio City na javni radioteleviziji mirno tvitne, da je na obisku pri prijateljih, potem je s tem javnim servisom nekaj hudo narobe. Si predstavljate, da bi britanska premierka Teresa May ob gostovanju na BBC tvitnila, da je na obisku pri prijateljih?! To so torej razmere, v katerih mora Janša kot prepričljivi zmagovalec zadnjih parlamentarnih volitev načrtovati svoje naslednje politične korake. Kaj lahko v takšni situaciji sploh (še) naredi, bomo analizirali v nadaljevanju.

MED SCILO …

Tako hudo, kot je sedaj, z medijskim pluralizmom pri nas ni bilo še nikoli. Še nikoli do sedaj slavospevov aktualnemu predsedniku vlade v notranjepolitičnih oddajah na nacionalki niso pele ostarele plastificirane starlete. Še nikoli do sedaj aktualnega predsednika vlade niso primerjali z globalnimi športnimi megazvezdami. Še nikoli do sedaj ga niso oklicali za rojenega voditelja. Prav nihče izmed dosedanjih premierjev ni bil deležen tolikšne medijske in mnenjske podpore kot ravno Marjan I. Zedinitelj, pa čeprav v resnici sploh še ni storil ničesar, po čemer bi ga lahko konkretno in korektno sodili.

Si predstavljate, da bi namesto Darija Krajčiča, poslanca LMŠ in predsednika odbora za zadeve Evropske unije, sendvič ukradel Žan Mahnič, poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo? Dominantnim medijem in njih vključenim novinarjem bi se strgalo. Ali pa da bi recimo Zvone Černač (SDS) kot minister za okolje izjavil, da bo stisnil zobe ob kršitvah okoljevarstvene zakonodaje v primeru Magna? Ali pa da bi vlada SDS v nasprotju z zakonodajo postavljala lakirnico sredi kmetijske zemlje in streljaj stran od pohorskih pragozdov? Ne, tega si res ne morete predstavljati. Deloma tudi zaradi tega, ker je bila SDS nazadnje na oblasti pred skoraj šestimi leti. Pa vendar se okroglim štirim petinam slovenskih novinarjev zdi, da se morajo ukvarjati z Janšo in ne s Šarcem. Da njihova naloga ni to, da gledajo pod prste in postavljajo neprijetna vprašanja oblasti, ampak to, da preprečujejo, da bi Janša še kdaj prišel na oblast. Zaradi tega tako na vse pretege in brez vsakršne samorefleksije hvalijo Marjana I. Zedinitelja. Ne zato, ker bi ga res imeli za ultra sposobnega, ampak zato, ker ga vidijo kot zadnji branik pred Janšo. In v borbi proti Janši cilj opravičuje sredstva. Vsa sredstva.

… IN KARIBDO

Po drugi strani Janez Janša vse bolj čuti pritisk ostalih strank na desnici. Te so se več kot očitno naveličale biti zgolj majhni sateliti SDS, prepuščeni na milost in nemilost vodji opozicije, kar se je jasno pokazalo po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko se je Nova Slovenija praktično do zadnjega resno pogajala o vstopu v Šarčevo vlado. Medtem ko so stranke tranzicijske levice v en glas in ves čas vneto zatrjevale, da z Janšo ne gredo v vlado, na desnici tovrstne enotnosti okoli nespornega zmagovalca volitev, spomnimo, Janša je na volitvah dobil več glasov kot druga- in tretjeuvrščena stranka skupaj, niso zmogli. Mnenjski voditelji transmisijske desnice, ki nimajo nobenih težav aktivno sodelovati v vladah, ki jih vodijo stranke tranzicijske levice, so že pred lanskimi volitvami neženirano navijali za NSi, pozivali Janšo k odstopu in producirali tako bizarne ideje, kot je recimo, da naj se Janša odpove mandatarstvu v korist Mateja Tonina ali neznanega junaka, pardon, strokovnjaka iz gospodarstva.

Ker vse to ni zaleglo in ker NSi niti približno ni dosegla takšnega rezultata na volitvah, da bi bila lahko jeziček na tehtnici, so prišli na prastaro idejo ustanavljanja novih strank. Del se jih je pod zastavo Dimitrija Rupla in Petra Jambreka, ki sta bila sama v več strankah, kot jih povprečni slovenski volivec zna našteti iz glave, zbralo v tako imenovani "Katedrali svobode". Kdo bo tam v resnici maševal, še dandanes ni jasno. Očitno je le, da gre za zbirko nekoč politično pomembnih in aktivnih posameznikov, ki imajo toliko pametnega za povedati, da preprosto potrebujejo forum in publiko, kjer lahko te čudovite stvari tudi povedo.

V politiki menda prisegajo na sredino, na center. Ker nimajo politološke izobrazbe, ne vedo, da je v politiki center zmeraj tam, kjer je središče oblasti. Ta trenutek je to torej stranka Marjana I. Zedinitelja. Zato takrat, ko se zaklinjajo, da bo na naslednjih volitvah najpomembnejše, da center zdrži, vede ali nevede navijajo za to, da bi Šarec in kompanija ostali na oblasti. Da v kakršenkoli politični potencial tovrstnih združb nihče na tranzicijski levici ne verjame resno, kaže, da jih ustvarjalci javnega mnenja za to njihovo držo niso "nagradili". NSi kljub Toninu ali pa ravno zaradi njega tone proti izpadu iz parlamenta, obenem pa se zapleta v tako absurdne situacije, da ne glasuje za začetek postopka ustavne obtožbe premierja, ker njemu in njegovim ministrom verjame na besedo?

V zadnjem času pa se je Janša prvič resneje spopadel tudi s fenomenom, ko mu preveč konstruktivno in premalo radikalno držo očitajo celo nekateri njegovi najzvestejši privrženci. Da je Damir Črnčec prestopil k Šarcu, je že precej povedno. Da o nastopu na bližajočih se evropskih volitvah, in to vsak s svojo listo (sic!), resno razmišljata tudi stalna komentatorja v oddaji Faktor na TV3 - Lucija Šikovec Ušaj in Bernard Brščič, pa kaže na to, da se mora Janša prvič spopadati tudi z resno opozicijo v lastnih vrstah.

Do neke mere imajo pri tem prav. Janša je v tem mandatu in še prej za slovenske razmere tako rekoč vzorna opozicija. Najprej je s svojim Facebook dopisovanjem izdatno pripomogel k boljšemu rezultatu Marjana Šarca na predsedniških volitvah. Kot prvo, da se je sploh uvrstil v drugi krog, in potem še, da v tem drugem krogu ni bil potolčen do tal. Po parlamentarnih volitvah, ki jih je Janša sicer prepričljivo dobil, se ni resno lotil sestavljanja vlade, ampak je praktično vso iniciativo prepustil Šarcu. Že res, da je proti ljubljenemu vodji vložil predlog ustavne obtožbe, ampak tudi tu si najprej ni zagotovil vsaj podpore celotne opozicije oziroma je dal Šarcu zgolj priložnost da "zablesti" s svojim nastopom v parlamentu.

Janša kot izkušen in prekaljen politik seveda prav dobro ve, da Šarec ni tako neverjetno "priljubljen" zaradi svojih kapacitet in neženirane podpore dominantnih medijev in centrov moči tranzicijske levice, ampak predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker imajo pravkar našteti za predsednika vlade končno nekoga, ki je intelektualno na njihovi, roko na srce ne preveč visoki ravni. In drugič, ker imajo za predsednika vlade končno nekoga, ki se izraža tako, kot se izražajo sami. Brez vpogleda, kaj šele reference na kontekst oziroma strukturo, v enostavčnih povedih, s šibkim besednim zakladom in očitnimi znaki frustracije nasproti vsem in vsemu, kar količkaj izstopa iz vsakdanjika povprečnega vključenega novinarja tajkunskega medija s strmo padajočo naklado in temu primerno mizerno plačo.

NA KRILIH ANTIKOMUNIZMA …

V teh razmerah Janši tako ne preostane drugega, kot da svojo bazo, torej najzvestejše privržence, nenehno bombardira in mobilizira, predvsem pa destimulira, da bi prešli med volilne abstinente ali, bog ne daj, podprli kakšno drugo, novo, radikalnejšo desno stranko, z antikomunizmom.

To se je pred kratkim ponovno plastično prikazalo v primeru nesprejemljivih izjav predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija o italijanskih Istri in Dalmaciji. Če ne bi bil stisnjen med Scilo in Karibdo, bi Janša te izjave lahko vsaj obsodil kot nesprejemljive in s tem pri ljudeh zbudil sedaj nekoliko pozabljen občutek, da je edini iz aktualne strankarske elite, ki razume, za kaj pravzaprav gre pri pojmu država. In res je edini, ne dvomite o tem. Marjan I. Zedinitelj, ki se s politiko ljubiteljsko ukvarja v zadnjem času, je v primerjavi z Janšo v tem pogledu kot skiro proti ferrariju. Tranzicijski šopek Miro, Dejan, Alenka in Karel pa dlje od renault twinga topogledno tudi ne prileze. Tako pa so v SDS Tajanija hiteli opravičevati in hkrati s prstom kazati na slovenske komuniste, ki da so še mnogo hujši od fašistov. S tem so pokazali enako nerazumevanje kot tiste politične sile pri nas, ki so med drugo svetovno vojno raje dale prednost boju proti razrednemu kot narodnemu sovražniku in se s tem de facto in de iure postavile na stran poraženih sil osi fašistične Italije in nacistične Nemčije.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Antipartizanstvo se torej Janši v pridobivanju neopredeljenih oziroma zmernejših volivcev nikakor ne izplača, ampak kaj ko ima znotraj lastnih vrst zmeraj več tistih, ki mislijo, da je pri tem še premalo radikalen.

… DO ZMERNE IN DRŽAVOTVORNE POLITIKE?

A tudi če bi Janez Janša zanemaril svojo hardcore bazo, česar praktično ne more storiti, se začel vesti še konstruktivnejše ter stavil zgolj na državniško držo in programsko in ljudem všečno politiko, bi na koncu prej ali slej ostal prekratek. Iz dveh razlogov. Prvič zato, ker bodo dominantni mediji in njih vključeni novinarji vsako tovrstno Janševo potezo vnaprej razglasili za zlagano, neustrezno in nasploh za "tekovine revolucije pri nas" nesprejemljivo. Drugič pa zato, ker iz dominantnih medijev o teh njegovih potezah itak nihče ne bo nič izvedel.

Slovenska desnica je tako, kot se zdi, pred skoraj nerešljivim problemom. Po eni strani bi se čedalje bolj in čedalje hitreje radi znebili Janše in na njegovo mesto postavili nekega drugega liderja, pri čemer se spet srečujejo z najmanj tremi nepremostljivimi ovirami. Prvič, kdo bi to sploh bil. Drugič, kako se okoli njega poenotiti, če se nikakor ne morejo niti okoli Janše. In tretjič, kako bi ta neznani junak, okrog katerega se bo praktično nemogoče poenotiti, na volitvah dostavil to, kar redno dostavlja Janša – namreč najmanj 25 odstotkov, in to v "all weather, night and day modu" (beri: med totalno medijsko blokado in ob gorečem zagovarjanju antikomunizma).

Ne smemo namreč pozabiti, da je SDS najslabši rezultat od leta 2004 naprej dosegla na volitvah leta 2014, ko je bil Janša v zaporu in torej ni mogel aktivno sodelovati v volilni kampanji. Namesto njega sta takrat na soočenja hodila podpredsednika SDS, ki pa se potem nista uvrstila v parlament. Takrat so Janšo v zaporu obiskali nekateri najzvestejši privrženci, med katerimi je bil skoraj zagotovo tudi Damir Črnčec – Muri, in od njega zahtevali oziroma ga prosili, naj se umakne, ker iz zapora pač ne more peljati stranke na volitve. Janša jim je mirno odgovoril, da ni problema in da bo pač ustanovil svojo stranko. Saj veste, Lista Zorana Jankovića, Stranka Mira Cerarja, Stranka Alenke Bratušek, Lista Marjana Šarca in denimo Stranka Janeza Janše. Če vprašate mene, ki nikoli v življenju nisem glasoval za nobeno od njih, bi Stranka Janeza Janše v takšni konkurenci dosegala vrhunske rezultate.

Janez Janša seveda vse to dobro ve in zato pač vztraja na začrtani poti in s stisnjenimi zobmi, bombardiran od zunaj in spodkopan od znotraj. Čeprav je "zgolj" vodja opozicije, je po kriteriju mednarodne teže in realne politične moči najuspešnejši in najmočnejši slovenski politik ta hip. Koliko bi se to dvoje spremenilo, če bi prevzel oblast in bi se vse sile tranzicijske levice in transmisijske desnice kot še vedno doslej združile proti njemu, je težko reči. Zaenkrat se zdi, da je "vodja opozicije" Janša s svojo pozicijo zadovoljen in mirno čaka v zavetrju, da se Marjan (Šarec) I. Zedinitelj in njegov entourage utopita v lastnem dreku umetno napihnjenih pričakovanj in nedosegljivih ciljev. Če se to zgodi pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji - toliko bolje. Če pred naslednjimi rednimi parlamentarnimi volitvami, tudi v redu.

To je pa vprašanje, na katerega bržkone ne pozna zanesljivega odgovora niti Janez Janša, pa je, ali mu lahko v tej drži, bombardirani od zunaj in spodjedeni od znotraj, do konca in naprej še vedno sledijo njegovi najzvestejši privrženci.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje Faktor na TV3, kolumnist in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport)

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač Janez Janša

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Tone Hribar

2019-07-22 10:24:20


Malo imam že zadosti tega sranja!! Dejte že enkrat VSE pokrast in spravit v stečaje , da bo že enkrat mir s tem svaljkanjem modelov iz ene pozicije na drugo in povsod prisotna ista agencija za izbor kadrov DUTB, SDH, DARS to je res zelo zanimivo kako se kolo sreče obrača in je naklonjeno eni in isti garnituri. Aleksandar Kešeljević in Eriko Kopač rineta Mirando Grof na DARS, kjer je zaposlena žena Kešeljevića, da bodo lahko še naprej praznili državno blagajno; koncentacija pri koritu SDH. Vrejtno gre za deal EU komisarja, ker so ga ministi SMC podprli in so na plano spuščeni mrhovinarji. Eeee Marjan Šarec postavljaš iste kadre v drugi volčji preobleki ne poneumljaj ljudi. Spoštovani raziskovalni novinarji kaj pa imenovana kandidatka Nada Drobne Popovič je zagotovila vse ustrezne razpisne pogoje ob imenovanju - predvsem ali ima večletne vodstvene izkušnje na podobnih delovnih mestih, na kakšen način je bila imenovana za vodjo oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložb v SDH pred imenovanjem za članico SDH in kolikšen čas je navedeno delo upravljala. Enako velja tudi za Pirca in Runjaka. Jasno je da sta bila postavljena s strani prejšnjih vlade in je potrebno preveriti tudi njuno ustreznost pogojev. Logično je da vsaka vlada zamenja vodstvo teh državnih funkcij in ali so v preteklih menjavah tudi izplačevali take odpravnine, kot sta jo dobila ta dva. Spoštovani imenovana kandidatka Nada Drobne Popovič je en velika lisica ne bodite takon naivni naj bi bila tesna prijateljica Mateja Runjaka oba prej iz DZL to je vse splošno znano pa ji je sedaj hudo, ker ni več avteka, da bi se lahko furala na seanse z Runčijem, da bi jo lahko Runko rukal. Mogoče sta dobila premalo odpravnine in je razpadel trojček - vlakec Pirc, Runko in Drobne z velikimi plani lačen državnega denarja. Pric se je priklopil na vagon DUTB d.d. sedaj je potebno še ostale aktivirat, da se pelje karavana naprej. Ženščina naj bi kao zagotovila vse ustrezne razpisne pogoje ob takratnem imenovanju - predvsem vprašljive so njene večletne vodstvene izkušnje na podobnih delovnih mestih. Preverite na kakšen način je bila imenovana za takratno vodjo oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložb v SDH pred imenovanjem za članico SDH in kolikšen čas je navedeno delo upravljala. Gospa je bila izbrana za članico SDH tu govorimo o mednarodnem razpisu s čim je uspela prepričati kadrovsko agencijo in NZ, kje je njen in put oz. prednost pred vsemi, ki jih ni bilo malo po poročanju medijev. Govori se da naj bi visoko leteča ženščina pripadala še pred časom kvoti DL pred SDH v času agencije AUKN, kjer je delovala, kot vršilka dolžnosti članice uprave AUKN v letu 2012 - cca. dva meseca nato je bila hito zamenjana. In sedaj se kiti, da je tata mata v smisli kakšne dobre izkušnje ima ravno primerna za DARS. Primerjajte njena leta vezano na pogoje primerljivih delovnih izkušenj - dobro bi bilo videti vse predhodnje razpise. Govori se, da naj bi se izobraževala na Jambrekovem faksu pred tem naj bi imela izobrazbo s področja organizacije v Kranju, magisterij na FDŠ. Ali je to primerljivo z mednarodnim razpisom, financami ali pravom, ki sta temeljni vedi potrebni za korporativno upravljanje po načelih OECD ocenite sami ter izkušnje s področja upravljanja katerih koli kapitalskih naložb ali primerljivih podjetji, kaj šele večim miljardami naložb. Ta pa se JE ukvarjala ali je bil avtoček Pirca in Runjaka prepoceni takrat prodan; škoda da ga ni potem sama prodala saj je bila poleg zdrah pa dolgega opravljivega gobca; neuka natakarica, ki je baje stregla kave. Ali ima nova uprava res prave izkušnje ali so njihove izkušnje iz finančne industrije , v primerjavi s tistimi, ki upravljajo sklade podobne velikosti, limitirajoče proti nič. V igri pa je bilo več milijard evro. Za te ljudi v preteklih obdobjih ni bil objavljen noben strokovni članek, da bi ljudje sploh vedeli kako razmišljajo. V času takratnega delovanja Runjaka ravno tako predstavnika DL naj bi napredovala na delovno mesto vodje oddelka upravljanja vseh kapitalskih naložbv SDH ali je bil za to potreben razpis ali ne ocenite sami – morda bi bil potreben že zaradi davkoplačevalcev ali pač ne. Kajti tukaj naj bi šlo za kadrovanjena na naj oodgovornejša mesta v državni novo nastali pravni družbi SDH. Ali je šlo pri kadrovanju za uporabo metod golih dejstev in je bila enostavno postavljena na mesto vodje. V kratkem istem obdobju je bila ta oseba imenovana v nadzorne svete podjetij jasno v času mandata Runkarja. No in te ključne kadre z mednarodnim razpisom nam je davkoplačevalcem pomagala izbrati kadrovska agencija, kot je bilo povedano na TV poročilih – Ampro Adria d.o.o. na Prešernovi v Ljubljani – direktor agencije Marko Malkar že napol plešast in znerviran opijanjen bivši zaposlenec na Ameriške ambasade. Član Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji - AmCham je tudi firma Amrop Adria, ki je »kadrovsko svetovala« nadzornemu svetu državnega SDH pri izbiri uprave SDH. Zanjo dela Milena Pervanje. Večina nadzornikov državnega SDH, uprave SDH in Milena Pervanje, je povezanih z zasebnim društvom Boruta Jamnika, ZNS. Direktorica te firme je Milena Pervanje, ki je tudi dolgoletna predavateljica na popolnoma zasebnem društvu Združenju nadzornikov Slovenije ZNS, kjer je predsednik Borut Jamnik. Za to »kadrovsko svetovanje pri imenovanju članov uprave državnega SDH« je firma Milene Pervanje, od državnega SDH prejela nakazilo 24.400 EUR davkoplačevalskega denarja. V imenu nadzornega sveta so v Amrop Adria »strokovno izbrali upravo državnega SDH«, v zasedbi Marko Jazbec, Anja Strojin Štampar in Nada Drobne Popovič. Najmanj Štamparjeva in Jazbec sta prijatelja in dolgoletna člana zasebnega Jamnikovega društva ZNS. Ko so bili ti člani uprave SDH imenovani, so z firmo Amrop Adria, kjer dela predavateljica na zasebnem Jamnikovem društvu ZNS, nemudoma sklenili še eno svetovalno pogodbo in jim za svetovanje, plačali še 24.400 EUR davkoplačevalskega denarja. Tako so člani uprave državnega SDH, firmi Amrop Adria ki je v AmCham in Mileni Pervanje iz popolnoma zasebnega Jamnikovega društva ZNS naj bi vrnili uslugo za podporo pri imenovanju. Za to interesno trgovanje so uporabili davkoplačevalski denar. Borut Jamnik je s pomočjo Milene Pervanja, ki je predavateljica na zasebnem Jamnikovem društvu ZNS, kontroliral strokovni postopek imenovanja uprave SDH. Milena Pervanje je v imenu nadzornega sveta državnega SDH ocenila prijavljene kandidate in izdelala predlog za imenovanje članov uprave SDH. Prijavljene kandidate, ki nimajo certifikata Jamnikovega zasebnega društva ZNS, kjer tudi sama osebno predava, je izločila iz postopka izbora, oziroma jih je slabše ocenila. Tako je Borut Jamnik preko Milene Pervanje, ki predava na njegovem zasebnem društvu ZNS, uspel postaviti Jazbeca in Štamparjevo v upravo državnega SDH. Tam ta dva postavljata nadzornike v vse firme v državni lasti. Tudi v NLB in Luko Koper. No in kateri stranki pripada Borut Jamnik, ki kadruje očitno v vsaki vladi – kdo je pravzaprav ta oseba drugo članico uprave pa povezujejo mediji ravno s tem človekom.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Evangelij po Šarcu v katedrali svobode: Vprašanje, na katerega ne pozna odgovora niti Janez Janša!