objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Nedelja, 17. februar 2019 ob 23:36

Evangelij po Šarcu v katedrali svobode: Vprašanje, na katerega ne pozna odgovora niti Janez Janša!
Prilika o stanju v slovenski politiki (II. del). V borbi proti Janši cilj opravičuje sredstva. Vsa sredstva ...
Forum !

Odpri galerijo

Da o nastopu na bližajočih se evropskih volitvah, in to vsak s svojo listo resno razmišljata tudi Lucija Šikovec Ušaj in Bernard Brščič, pa kaže na to, da se mora Janša prvič spopadati tudi z resno opozicijo v lastnih vrstah.

STRATEGIJA JANEZA JANŠE?!

(Piše: Aljuš Pertinač)

PROLOG

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v teh dneh izdal svojo sedmo knjigo z naslovom Prvorazredni - Sistem za lažno elito. Slovenija se je osamosvojila, osvobojena še ni. Obsega 52 strani in stane 10 evrov (vir). Pravzaprav gre za skupek besedil oziroma misli, ki jih je Janša prejšnji mesec v več delih objavil na družbenem omrežju Facebook. V knjigi se loteva analize razmer v slovenski politiki in družbi. Utemeljuje, da v slovenski družbi obstaja kastno razlikovanje med "prvorazrednimi" in "drugorazrednimi", kar naj bi bil eden izmed poglavitnih razlogov za stanje, zaradi katerega se vse več mladih trajno izseljuje iz domovine.

Dominantni mediji in njih vključeni novinarji so knjigo prvaka opozicije seveda v celoti prezrli. Glede na vsebino in časovnico objave (tik pred začetkom kampanje za majske evropske volitve) bi lahko rekli, da gre za neke vrste Janšev manifest oziroma analizo temeljnih družbenih problemov, kot podlaga in napoved za program oziroma stališča, s katerimi bo SDS nastopila na bližajočih se volitvah.

V vsaki običajni evropski državi bi tovrstno delo poželo zanimanje medijev, mnenjskih voditeljev in politične konkurence. Pri nas pa ne. Slovenija že dolgo ni več običajna evropska država. V običajnih evropskih državah obstaja svoboda tiska. Pri nas je ta resno ogrožena oziroma je praktično ni (več). Če lahko Marjan I. Zedinitelj (Marjan Šarec, predsednik vlade) izrazi "svoje mnenje", ki je potem objavljeno na spletišču vlade in sugerira, v katerih medijih je lepo in prav, da državna podjetja objavljajo svoje oglase, in v katerih to ni zaželeno, potem je to znak, da je s svobodo govora pri nas nekaj hudo narobe.

Če mora javno podjetje Eles na zagovor klicati enega od svojih zaposlenih, ker v prostem času piše in govori stvari, ki niso povšeči vladajočim, o čemer je prvi poročal paradržavni Siol.net, vodja samoizpovedno opozicijske stranke Levica Luka Mesec pa ga je posledično mirno dvakrat javno ožigosal kot fašista, potem vemo, da so relikti enopartijskega režima za zatiranje drugačemislečih, kot sta verbalni delikt in berufsverbot, le še vprašanje časa. Če predsednik državnega zbora Dejan Židan ob nastopu v oddaji Studio City na javni radioteleviziji mirno tvitne, da je na obisku pri prijateljih, potem je s tem javnim servisom nekaj hudo narobe. Si predstavljate, da bi britanska premierka Teresa May ob gostovanju na BBC tvitnila, da je na obisku pri prijateljih?! To so torej razmere, v katerih mora Janša kot prepričljivi zmagovalec zadnjih parlamentarnih volitev načrtovati svoje naslednje politične korake. Kaj lahko v takšni situaciji sploh (še) naredi, bomo analizirali v nadaljevanju.

MED SCILO …

Tako hudo, kot je sedaj, z medijskim pluralizmom pri nas ni bilo še nikoli. Še nikoli do sedaj slavospevov aktualnemu predsedniku vlade v notranjepolitičnih oddajah na nacionalki niso pele ostarele plastificirane starlete. Še nikoli do sedaj aktualnega predsednika vlade niso primerjali z globalnimi športnimi megazvezdami. Še nikoli do sedaj ga niso oklicali za rojenega voditelja. Prav nihče izmed dosedanjih premierjev ni bil deležen tolikšne medijske in mnenjske podpore kot ravno Marjan I. Zedinitelj, pa čeprav v resnici sploh še ni storil ničesar, po čemer bi ga lahko konkretno in korektno sodili.

Si predstavljate, da bi namesto Darija Krajčiča, poslanca LMŠ in predsednika odbora za zadeve Evropske unije, sendvič ukradel Žan Mahnič, poslanec SDS in predsednik odbora za obrambo? Dominantnim medijem in njih vključenim novinarjem bi se strgalo. Ali pa da bi recimo Zvone Černač (SDS) kot minister za okolje izjavil, da bo stisnil zobe ob kršitvah okoljevarstvene zakonodaje v primeru Magna? Ali pa da bi vlada SDS v nasprotju z zakonodajo postavljala lakirnico sredi kmetijske zemlje in streljaj stran od pohorskih pragozdov? Ne, tega si res ne morete predstavljati. Deloma tudi zaradi tega, ker je bila SDS nazadnje na oblasti pred skoraj šestimi leti. Pa vendar se okroglim štirim petinam slovenskih novinarjev zdi, da se morajo ukvarjati z Janšo in ne s Šarcem. Da njihova naloga ni to, da gledajo pod prste in postavljajo neprijetna vprašanja oblasti, ampak to, da preprečujejo, da bi Janša še kdaj prišel na oblast. Zaradi tega tako na vse pretege in brez vsakršne samorefleksije hvalijo Marjana I. Zedinitelja. Ne zato, ker bi ga res imeli za ultra sposobnega, ampak zato, ker ga vidijo kot zadnji branik pred Janšo. In v borbi proti Janši cilj opravičuje sredstva. Vsa sredstva.

… IN KARIBDO

Po drugi strani Janez Janša vse bolj čuti pritisk ostalih strank na desnici. Te so se več kot očitno naveličale biti zgolj majhni sateliti SDS, prepuščeni na milost in nemilost vodji opozicije, kar se je jasno pokazalo po zadnjih parlamentarnih volitvah, ko se je Nova Slovenija praktično do zadnjega resno pogajala o vstopu v Šarčevo vlado. Medtem ko so stranke tranzicijske levice v en glas in ves čas vneto zatrjevale, da z Janšo ne gredo v vlado, na desnici tovrstne enotnosti okoli nespornega zmagovalca volitev, spomnimo, Janša je na volitvah dobil več glasov kot druga- in tretjeuvrščena stranka skupaj, niso zmogli. Mnenjski voditelji transmisijske desnice, ki nimajo nobenih težav aktivno sodelovati v vladah, ki jih vodijo stranke tranzicijske levice, so že pred lanskimi volitvami neženirano navijali za NSi, pozivali Janšo k odstopu in producirali tako bizarne ideje, kot je recimo, da naj se Janša odpove mandatarstvu v korist Mateja Tonina ali neznanega junaka, pardon, strokovnjaka iz gospodarstva.

Ker vse to ni zaleglo in ker NSi niti približno ni dosegla takšnega rezultata na volitvah, da bi bila lahko jeziček na tehtnici, so prišli na prastaro idejo ustanavljanja novih strank. Del se jih je pod zastavo Dimitrija Rupla in Petra Jambreka, ki sta bila sama v več strankah, kot jih povprečni slovenski volivec zna našteti iz glave, zbralo v tako imenovani "Katedrali svobode". Kdo bo tam v resnici maševal, še dandanes ni jasno. Očitno je le, da gre za zbirko nekoč politično pomembnih in aktivnih posameznikov, ki imajo toliko pametnega za povedati, da preprosto potrebujejo forum in publiko, kjer lahko te čudovite stvari tudi povedo.

V politiki menda prisegajo na sredino, na center. Ker nimajo politološke izobrazbe, ne vedo, da je v politiki center zmeraj tam, kjer je središče oblasti. Ta trenutek je to torej stranka Marjana I. Zedinitelja. Zato takrat, ko se zaklinjajo, da bo na naslednjih volitvah najpomembnejše, da center zdrži, vede ali nevede navijajo za to, da bi Šarec in kompanija ostali na oblasti. Da v kakršenkoli politični potencial tovrstnih združb nihče na tranzicijski levici ne verjame resno, kaže, da jih ustvarjalci javnega mnenja za to njihovo držo niso "nagradili". NSi kljub Toninu ali pa ravno zaradi njega tone proti izpadu iz parlamenta, obenem pa se zapleta v tako absurdne situacije, da ne glasuje za začetek postopka ustavne obtožbe premierja, ker njemu in njegovim ministrom verjame na besedo?

V zadnjem času pa se je Janša prvič resneje spopadel tudi s fenomenom, ko mu preveč konstruktivno in premalo radikalno držo očitajo celo nekateri njegovi najzvestejši privrženci. Da je Damir Črnčec prestopil k Šarcu, je že precej povedno. Da o nastopu na bližajočih se evropskih volitvah, in to vsak s svojo listo (sic!), resno razmišljata tudi stalna komentatorja v oddaji Faktor na TV3 - Lucija Šikovec Ušaj in Bernard Brščič, pa kaže na to, da se mora Janša prvič spopadati tudi z resno opozicijo v lastnih vrstah.

Do neke mere imajo pri tem prav. Janša je v tem mandatu in še prej za slovenske razmere tako rekoč vzorna opozicija. Najprej je s svojim Facebook dopisovanjem izdatno pripomogel k boljšemu rezultatu Marjana Šarca na predsedniških volitvah. Kot prvo, da se je sploh uvrstil v drugi krog, in potem še, da v tem drugem krogu ni bil potolčen do tal. Po parlamentarnih volitvah, ki jih je Janša sicer prepričljivo dobil, se ni resno lotil sestavljanja vlade, ampak je praktično vso iniciativo prepustil Šarcu. Že res, da je proti ljubljenemu vodji vložil predlog ustavne obtožbe, ampak tudi tu si najprej ni zagotovil vsaj podpore celotne opozicije oziroma je dal Šarcu zgolj priložnost da "zablesti" s svojim nastopom v parlamentu.

Janša kot izkušen in prekaljen politik seveda prav dobro ve, da Šarec ni tako neverjetno "priljubljen" zaradi svojih kapacitet in neženirane podpore dominantnih medijev in centrov moči tranzicijske levice, ampak predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker imajo pravkar našteti za predsednika vlade končno nekoga, ki je intelektualno na njihovi, roko na srce ne preveč visoki ravni. In drugič, ker imajo za predsednika vlade končno nekoga, ki se izraža tako, kot se izražajo sami. Brez vpogleda, kaj šele reference na kontekst oziroma strukturo, v enostavčnih povedih, s šibkim besednim zakladom in očitnimi znaki frustracije nasproti vsem in vsemu, kar količkaj izstopa iz vsakdanjika povprečnega vključenega novinarja tajkunskega medija s strmo padajočo naklado in temu primerno mizerno plačo.

NA KRILIH ANTIKOMUNIZMA …

V teh razmerah Janši tako ne preostane drugega, kot da svojo bazo, torej najzvestejše privržence, nenehno bombardira in mobilizira, predvsem pa destimulira, da bi prešli med volilne abstinente ali, bog ne daj, podprli kakšno drugo, novo, radikalnejšo desno stranko, z antikomunizmom.

To se je pred kratkim ponovno plastično prikazalo v primeru nesprejemljivih izjav predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija o italijanskih Istri in Dalmaciji. Če ne bi bil stisnjen med Scilo in Karibdo, bi Janša te izjave lahko vsaj obsodil kot nesprejemljive in s tem pri ljudeh zbudil sedaj nekoliko pozabljen občutek, da je edini iz aktualne strankarske elite, ki razume, za kaj pravzaprav gre pri pojmu država. In res je edini, ne dvomite o tem. Marjan I. Zedinitelj, ki se s politiko ljubiteljsko ukvarja v zadnjem času, je v primerjavi z Janšo v tem pogledu kot skiro proti ferrariju. Tranzicijski šopek Miro, Dejan, Alenka in Karel pa dlje od renault twinga topogledno tudi ne prileze. Tako pa so v SDS Tajanija hiteli opravičevati in hkrati s prstom kazati na slovenske komuniste, ki da so še mnogo hujši od fašistov. S tem so pokazali enako nerazumevanje kot tiste politične sile pri nas, ki so med drugo svetovno vojno raje dale prednost boju proti razrednemu kot narodnemu sovražniku in se s tem de facto in de iure postavile na stran poraženih sil osi fašistične Italije in nacistične Nemčije.

Vir: Twitter Vir: Twitter

Antipartizanstvo se torej Janši v pridobivanju neopredeljenih oziroma zmernejših volivcev nikakor ne izplača, ampak kaj ko ima znotraj lastnih vrst zmeraj več tistih, ki mislijo, da je pri tem še premalo radikalen.

… DO ZMERNE IN DRŽAVOTVORNE POLITIKE?

A tudi če bi Janez Janša zanemaril svojo hardcore bazo, česar praktično ne more storiti, se začel vesti še konstruktivnejše ter stavil zgolj na državniško držo in programsko in ljudem všečno politiko, bi na koncu prej ali slej ostal prekratek. Iz dveh razlogov. Prvič zato, ker bodo dominantni mediji in njih vključeni novinarji vsako tovrstno Janševo potezo vnaprej razglasili za zlagano, neustrezno in nasploh za "tekovine revolucije pri nas" nesprejemljivo. Drugič pa zato, ker iz dominantnih medijev o teh njegovih potezah itak nihče ne bo nič izvedel.

Slovenska desnica je tako, kot se zdi, pred skoraj nerešljivim problemom. Po eni strani bi se čedalje bolj in čedalje hitreje radi znebili Janše in na njegovo mesto postavili nekega drugega liderja, pri čemer se spet srečujejo z najmanj tremi nepremostljivimi ovirami. Prvič, kdo bi to sploh bil. Drugič, kako se okoli njega poenotiti, če se nikakor ne morejo niti okoli Janše. In tretjič, kako bi ta neznani junak, okrog katerega se bo praktično nemogoče poenotiti, na volitvah dostavil to, kar redno dostavlja Janša – namreč najmanj 25 odstotkov, in to v "all weather, night and day modu" (beri: med totalno medijsko blokado in ob gorečem zagovarjanju antikomunizma).

Ne smemo namreč pozabiti, da je SDS najslabši rezultat od leta 2004 naprej dosegla na volitvah leta 2014, ko je bil Janša v zaporu in torej ni mogel aktivno sodelovati v volilni kampanji. Namesto njega sta takrat na soočenja hodila podpredsednika SDS, ki pa se potem nista uvrstila v parlament. Takrat so Janšo v zaporu obiskali nekateri najzvestejši privrženci, med katerimi je bil skoraj zagotovo tudi Damir Črnčec – Muri, in od njega zahtevali oziroma ga prosili, naj se umakne, ker iz zapora pač ne more peljati stranke na volitve. Janša jim je mirno odgovoril, da ni problema in da bo pač ustanovil svojo stranko. Saj veste, Lista Zorana Jankovića, Stranka Mira Cerarja, Stranka Alenke Bratušek, Lista Marjana Šarca in denimo Stranka Janeza Janše. Če vprašate mene, ki nikoli v življenju nisem glasoval za nobeno od njih, bi Stranka Janeza Janše v takšni konkurenci dosegala vrhunske rezultate.

Janez Janša seveda vse to dobro ve in zato pač vztraja na začrtani poti in s stisnjenimi zobmi, bombardiran od zunaj in spodkopan od znotraj. Čeprav je "zgolj" vodja opozicije, je po kriteriju mednarodne teže in realne politične moči najuspešnejši in najmočnejši slovenski politik ta hip. Koliko bi se to dvoje spremenilo, če bi prevzel oblast in bi se vse sile tranzicijske levice in transmisijske desnice kot še vedno doslej združile proti njemu, je težko reči. Zaenkrat se zdi, da je "vodja opozicije" Janša s svojo pozicijo zadovoljen in mirno čaka v zavetrju, da se Marjan (Šarec) I. Zedinitelj in njegov entourage utopita v lastnem dreku umetno napihnjenih pričakovanj in nedosegljivih ciljev. Če se to zgodi pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji - toliko bolje. Če pred naslednjimi rednimi parlamentarnimi volitvami, tudi v redu.

To je pa vprašanje, na katerega bržkone ne pozna zanesljivega odgovora niti Janez Janša, pa je, ali mu lahko v tej drži, bombardirani od zunaj in spodjedeni od znotraj, do konca in naprej še vedno sledijo njegovi najzvestejši privrženci.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje Faktor na TV3, kolumnist in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport)

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač Janez Janša

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-05-24 11:13:52


Ljudje, čudnih obrazov, ki vodijo to državo, kateri so klovna postavili na oblast, so z njim vred po izgledu, mentaliteti, stopnji kulturnega razvoja in načinu razmišljanja precej bližje balkanskim plemenom in orientalskim divjakom kot Slovencem. V tem kontekstu je vsaj zame isti kurac in enak nivo varnostnega tveganja, če se mi na vratih pojavijo Kučan, Jankovič, Šarec ali Iračan, Sirijec in Maročan. V obeh primerih se zavem, da nekaj hočejo od mene in ti mi bodo, tudi na silo, hoteli odvzeti to...Doživeli smo eksodus balkanskih plemen v našo deželo, zdaj se vrši tzv. islamizacija. Sistemsko...To je en vidik težav z južno mejo, ki ga oblastniki sploh ne zaznajo, drug pa se izraža s prioritetami mafijskega ustroja države. Golobiči, Šetinci, Zemljariči in Biščaki, pač ne živijo od varnosti države pač pa od konkretnih projektov marionetne vlade. Denarja za vojsko in ljudi ob meji preprosto zmanjka, preden se nasiti vse te jebivetre. Zato je predvsem zelo priročno in dobrodošlo, da se nekaj tega cvenka da pridobiti tudi v Bruslju, kamor niti klovn ne gre rad proti nagradi. Tako je vajen še iz veseljačenj po gasilskih feštah in privatih žurih. Ciganka, ki jo tja pošilja, res nima pojma o ničemer, vonj po denarju pa ji že zdaj vleče nasmeh do ušes. Vsekakor sta oba s predsednikom v Slovenijo prišla po migrantski poti. Nekaj izkušenj imata. Razumeta te, ki srečo poizkušajo zdaj. Razumem tudi jaz Šarca, da se je pred mano ogradil s trimetrsko ograjo.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Evangelij po Šarcu v katedrali svobode: Vprašanje, na katerega ne pozna odgovora niti Janez Janša!