objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 19. oktober 2019 ob 06:30

Boj se režima (ali vlade), kjer je Bademajster edini z vizijo. Novinarji pa, zazrite v ogledalo in ugledali boste resnico!
#Kolumna: Kaj za Slovenijo pomeni, da nam vladajo in o vladajočih poročajo v glavnem amaterji?
Forum !

Odpri galerijo

Popolnoma jasno je, da če ne bi bilo medijskega kartela, takšen režim, takšna vlada, s tolikšnim številom amaterjev na oblasti ne bi imel niti najmanjše možnosti preživetja. Zatorej, dragi kolegi iz medijskega kartela, ko se boste prihodnjič spraševali, zakaj vam pada naklada, zakaj vam nihče več ne verjame, zakaj vam uhajajo bralci, gledalci in poslušalci in zakaj pišete zgolj še o Požarju ali avtorju teh vrstic oziroma o tem, kar preberete na Požareportu ali vidite v oddaji Faktor, se zazrite v ogledalo in ugledali boste resnico. Vladajo nam amaterji in vaše branjenje amaterjev na oblasti je čedalje pogostejše in povsem – amatersko.

Preboj amaterjev: Boj se režima, kjer je Bademajster edini z vizijo. Kakšna je torej ta Počivalškova vizija? Hja, vleče se še iz prejšnje vlade, kaže pa se predvsem na treh projektih: pri Mercatorju, Magni Steyr in Adrii Airways.

Piše: Aljuš Pertinač

V teh dneh je premiero doživel slovenski igrano-dokumentarni film Preboj, posnet po knjigi partizanskega komandanta Franca Severja - Frante z naslovom: Past na Menini planini. Film je seveda že pred nastankom oziroma javnim predvajanjem razdelil slovensko javnost na dva dela, kot se za tematiziranje slovenske polpretekle zgodovine tudi spodobi. Kar se mi zdi zanimivo poudariti v zvezi s tem, je dejstvo, da je, kot pravi tudi komandant Franta (vir), šlo za eno najbolj "čistih bitk" v NOB. Zaradi te bitke namreč ni bil ubit noben civilist in tudi vse borce so spravili v bolnišnico. Kljub vsemu so na partizanski strani seveda bile žrtve. Franta se spominja, da je padlo osem borcev, 18 jih je bilo ranjenih, 20 pa pogrešanih. O žrtvah na strani okupatorja ni zanesljivih poročil. Danes sicer živi zgolj še pet udeležencev te bitke na slovenski strani.

Vir: arhiv filma Vir: arhiv filma

Medijski kartel, ki skrbi za to, da režim Marjana Šarca ostaja na oblasti, je omenjeni film seveda pozdravil. Prepričan sem, da se jim zdi, da so v aktualnem boju proti opoziciji in redkim neodvisnim medijem tudi sami na strani domovine. Na pravi strani torej. Pri tem pa so spregledali nekaj pomembnih razlik. Če primerjamo past na Menini planini z aktualno medijsko situacijo pri nas, potem lahko ugotovimo, da je medijski kartel, ki ga sestavljajo dominantni mediji v državni, paradržavni in/ali tajkunski lasti, v vlogi 12 tisočglave SS Galicijske divizije. Redki neodvisni mediji pa v vlogi 500 borcev Šlandrove in Zidanškove brigade. Ni medijski kartel tisti, ki je ta hip obkoljen in mu grozi uničenje, ampak so to redki neodvisni mediji, ki so skoraj brez izjeme omejeni na svetovni splet in se tudi s pomočjo družabnih omrežij borijo, da bi se prebili iz obroča. Obroča laži, zamolčanih informacij, prikrajanja dejstev, recikliranja starih člankov in poročanja brez navedbe virov.
Tudi žrtve so v tem boju, tako kot so bile v bitki na Menini planini. Ampak zaenkrat so te tokrat, kot kaže, bistveno večje na strani okupatorja, torej medijskega kartela.

Vir: twitter Vir: twitter

Na prvi pogled je naravnost presenetljivo, da medijski kartel kljub milijonom in milijonom, ki jih vsako leto prejme od podjetij v državni lasti in celo neposredno iz proračuna, izgublja bitko proti maloštevilnim neodvisnim medijem, ki morajo preživeti na trgu. Ampak samo na prvi pogled, kajti medijski kartel, ki ne poroča o tem, kar se v državi dejansko dogaja, temveč bralce/poslušalce/gledalce namesto z zanje zanimivimi informacijami futra z medijskimi spini vladajočih, piar sporočili in citiranjem državne Slovenske tiskovne agencije, je obsojen na propad.

Vir: twitter Vir: twitter

Tako kot Franta in njegovi borci se je torej tudi režim Marjana Šarca ujel v past, iz katere pa se bosta v nasprotju s Franto zelo težko rešila. Na svoji strani ima namreč popolne amaterje, ki jih niti medijski kartel, kot smo mu priča trenutno, ne more več rešiti. To dokazujejo padanje rejtingov predsednika vlade Šarca in njegove stranke, vedno večja nervoza, tako znotraj koalicije kot na liniji s samoizpovedno opozicijsko stranko Levica, pa tudi kontinuirani ter vse prozornejši napadi kartela na portal, ki ga pravkar berete, in na oddajo Faktor na TV3. Riba smrdi pri glavi, zato je prav, da začnemo pri vodji režima, predsedniku vlade. Ta se vse bolj zapleta v lastne laži, in to tako zelo, da že navadni ljudje opažajo nezmotljive vzorce (vir).

Vir: twitter Vir: twitter

Poteze in vedenje režima so preprosto preveč prozorni in za lase privlečeni, da bi se jih še dalo prikriti oziroma olepšati. Poglejmo primer. Medtem ko premier Šarec objavlja na facebooku, predsednik republike Borut Pahor v New York Timesu.

Vir: twitter Vir: twitter

Ampak samooklicani intelektualci pri nas branijo Šarca in pozivajo k odstavitvi/odstopu Pahorja. Razlog? Banalen. Ker je na Blejskem strateškem forumu dejal, da Ukrajina in Turčija po njegovem mnenju ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU ...

Danes pa je Turčija v vojni s Kurdi v Siriji. In kje so danes samooklicani intelektualci? Tiho so kot riti.

Vir: twitter Vir: twitter

Riba res mogoče smrdi samo pri glavi, režim pri nas pa kljub ali pa paradoksalno celo zaradi nenehnih prizadevanj medijskega kartela kar v celoti. Zato pojdimo naprej. Vzemimo za primer Zdravka Počivalška, gospodarskega ministra in novopečenega predsednika politično klinično mrtve SMC Mira Cerarja. Stalni komentator v oddaji Faktor in javnomnenjski strateg Božidar Novak sicer tvira, da je popularni Bademajster edini v režimu z vizijo.

Na tem mestu lahko ponovimo za starimi Grki: boj se režima, kjer je Bademajster edini z vizijo. Kakšna je torej ta Počivalškova vizija? Hja, vleče se še iz prejšnje vlade, kaže pa se predvsem na treh projektih: pri Mercatorju, Magni Steyr in Adrii Airways.

Medtem ko se namreč Počivalšek menda na vse kriplje bori, da bi Mercator ostal "v slovenskih rokah", potem ko smo ga že zdavnaj prodali hrvaškemu Agrokorju, sedaj pa so se ga polastile ruske prodržavne banke, njegov šef v Moskvi sekundira grobarju Mercatorja Zoranu Jankoviću, ko podpisuje dogovore o tem, kako Mercator dokončno razkosati in izgubiti v "ponoru", ki se mu reče propadli imperij Ivice Todorića.

Vir: twitter Vir: twitter

Še huje je seveda pri Magni. Spomnimo, Počivalšek je osebno prepričeval tamkajšnje kmete in redke okoljevarstvenike, da je nobel in fajn, če sredi podpohorskih gozdov postavimo industrijsko lakirnico, ki bo Sloveniji prinesla na tisoče delovnih mest. Šel je tako daleč, da je bil za Magno sprejet poseben zakon (Lex Magna) in da je režim oziroma njegova Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) kršila predpise, ko je Magni izdala okoljevarstveno soglasje za gradnjo industrijskega objekta na vodovarstvenem območju.

Vir: twitter Vir: twitter

In kje smo danes? Hja, v riti. Vsaj kar se Magne tiče. V lakirnici - namesto obljubljenih 3-4 tisoč delovnih mest - dela 200 ljudi. Nekaj so jih vmes tudi že odpustili, zadnjega menda pet minut za tem, ko je zaprosil za očetovski dopust. Prevladujejo sicer agencijski delavci. Slovencev je zgolj za vzorec, Hočana sta denimo zgolj dva, nekaj pa so jih prezaposlili iz avstrijskega Gradca.

Najbolj pa se Počivalškova "vizija" uresničuje na primeru Adrie Airways. Počivalšek je bil namreč gospodarski minister v vladi Mira Cerarja, ki je Adrio prodala neznanemu skladu iz davčne oaze 4K invest za bagatelo 100.000 evrov, hkrati pa odplačala še za 8 milijonov evrov Adrijinih starih dolgov. Danes taisti Počivalšek ugotavlja, da javnosti sicer v celoti neznani lastniki Adrie niso zaupanja vredni in da so firmo pripeljali v stečaj. On jim jo je prodal, on jim ne zaupa in on sedaj sanira nastalo situacijo. Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Da o tem, kolikokrat cenejši so leti drugih letalskih družb na destinacijah, ki jih je prej pokrivala Adria, niti ne govorimo. Je to torej ta vizija, ki jo zagovarja Počivalšek? Čisti amaterizem, vam pravim.

Seveda naš Marjan in minister Bademajster še daleč nista edina amaterja v režimu. O ne, v Alenki Bratušek imata kar hudo konkurenco. Bratuškovi je do sedaj v svoji karieri uspelo uničiti še čisto vse, česar se je lotila. Uničila je Pozitivno Slovenijo, stranko, ki je dobila parlamentarne volitve leta 2011, po njenem neuspešnem naskoku na položaj predsednice stranke pa je razpadla na dva dela, od katerih je en (Jankovićev) izpadel iz parlamenta, drugi (njen) pa vegetira na robu parlamentarnega preživetja. Prevzela je vlado in že po dobrem letu vladanja odstopila. Samo sebe je kandidirala za evropsko komisarko in na zaslišanju epsko pogorela. Poimenovala je stranko SAB po sebi, pa osebno ni bila izvoljena v parlament. Prevzela je resor za infrastrukturo in nemudoma dala v rikverc pri vseh pomembnih infrastrukturnih projektih v Sloveniji: od tretjega pomola, drugega tira, tretje razvojne osi do karavanškega predora. Vmes je neuspešno naskakovala energetska podjetja, kot sta javnosti praktično neznana SODO in Borzen, ter hkrati mimogrede obtožila šefa Elesa Aleksandra Mervarja, da krade, čeprav po lastnih besedah z njim še danes korektno sodeluje. Februarja se je zlagala, da bo razrešila zloglasnega Damirja Topolka z mesta direktorja Direkcije za Republike Slovenije infrastrukturo (DRSI), pa je to storila šele pol leta kasneje, ko smo na njeno laž opozorili na tem portalu, in to tako, da ga je postavila za namestnika njegove prejšnje funkcije. Ker ji vse to ni bilo dovolj, je začasno prevzela še resor za kohezijo, ki bdi nad evropskimi milijardami. No, v resnici bolj spi. Bumbardeliju in Iztoku Puriču, ki sta do sedaj opravljala funkcijo ministra, je uspelo počrpati zgolj 25 odstotkov vsega razpoložljivega denarja. Ali res kdo misli, da bo Alenka z zgoraj opisanim "track recordom" kaj bolj uspešna?

Enako amaterski so dosežki četrtega predsednika režimskih koalicijskih strank Karla Erjavca. Za načelnico Generalštaba Slovenske vojske je inštaliral osebo, ki je praktično vsak dan na robu živčnega zloma in se je do sedaj poleg skrivanja svojega zdravstvenega stanja proslavila zgolj z nezakonito razrešitvijo poveljnika sil. Je pa kazensko ovadila Bojana Požarja. Erjavec sam je na vztrajanje Levice zaustavil nakup oklepnikov, ki bi našim vojakom na mirovnih misijah na vojnih območjih vsaj približno omogočali minimalno potrebno zaščito in ognjeno moč.

Vir: twitter Vir: twitter

Namesto tega pa raje zastonj, nedovoljeno in zaradi molka medijskega kartela zaenkrat še nekaznovano v vojaških helikopterjih naokoli prevaža vplivne osebe (vir).

Vir: twitter Vir: twitter

Kaj medtem počne peti predsednik režimskih koalicijskih strank Dejan Židan, se boste verjetno vprašali. Hja, težko je reči. Židan namreč ni član vlade, je pa predsednik državnega zbora in kot tak se očitno največ ukvarja s Triglavskim narodnim parkom.

Vir: twitter Vir: twitter

Da ga vodja režima Šarec medtem javno blati in mu kar po facebooku ukinja parlamentarni nadzor nad Sovo, Židana očitno ne moti preveč, čeprav Mateja Tonina (Nova Slovenija, KNOVS) močno podpira vsaj s twitter objavami.

Vir: twitter Vir: twitter

Hja, Židan je kot Lionel Messi. Ti ga iščeš na facebooku, on je pa že na twitterju. Ali pa v Triglavskem narodnem parku.

Če k zgoraj opisanim dodamo še stripovske like, kot so minister za okolje in prostor Simon Zajc, ki se na okolju neuspešno spopada z volkovi in medvedi, v preteklosti pa je za Playboy in Cosmopolitan pisal kolumne o iskanju točke G., zunanji minister Miro Cerar, ki pripelje slovensko delegacijo na zasedanje Generalne skupščine OZN, pa ga varnostniki ne spustijo notri, ker je pozabil urediti akreditacije, ali minister za zdravje Aleš Šabeder, ki po novem predlaga, da slovensko zdravstvo – v katerem po zatrjevanjih kardiologa Blaža Mrevljeta vsak dan ponikne milijon davkoplačevalskega denarja, zaradi preplačanega zdravstvenega materiala – rešujemo s samoprispevki kot v zlatih časih socializma, potem je jasno, da je amaterizem v režimu ne samo našel domovinsko pravico, ampak je že dosegel kritično stopnjo. Medtem režim seveda veselo sprejema tako imenovano davčno reformo, ki je v resnici pičkin dim (vir: twitter):

... Namesto da bi se vprašal ali, še bolje, da bi ga vprašali pripadniki medijskega kartela v službi režima, zakaj bi slovenski delavec, ki pošteno dela in prijavi vse svoje prihodke ter od njih pridno plačuje davke, skoraj povsod drugje neto zaslužil več?

Vir: twitter Vir: twitter

Popolnoma jasno je, da če ne bi bilo medijskega kartela, takšen režim, takšna vlada, s tolikšnim številom amaterjev na oblasti ne bi imel niti najmanjše možnosti preživetja. Zatorej, dragi kolegi iz medijskega kartela, ko se boste prihodnjič spraševali, zakaj vam pada naklada, zakaj vam nihče več ne verjame, zakaj vam uhajajo bralci, gledalci in poslušalci in zakaj pišete zgolj še o Požarju ali avtorju teh vrstic oziroma o tem, kar preberete na Požareportu ali vidite v oddaji Faktor, se zazrite v ogledalo in ugledali boste resnico:

Vladajo nam amaterji in vaše branjenje amaterjev na oblasti je čedalje pogostejše in povsem – amatersko.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje #Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Boj se režima (ali vlade), kjer je Bademajster edini z vizijo. Novinarji pa, zazrite v ogledalo in ugledali boste resnico!