Prav prehod v bolj digitalni svet nam je poleg priložnosti, prinesel tudi nove grožnje v obliki kibernetskih napadov. Začne se lahko povesem nedolžno z obiskom spletne strani, s klikom na povezavo ali priponko v e-pošti, ki vam jo pošlje znanec ali - kot vsaj mislite - zaupanja vredna inštitucija. Konča pa se lahko z izgubo podatkov, finančno škodo ali z oškodovanjem drugih ljudi. Katere so najbolj pogoste kibernetske nevarnosti?

Phishing

Phishing je najbolj pogost način kibernetskega incidenta, ki ga lahko doživijo posamezniki in podjetja. To je način, s katerim spletni goljufi pod krinko banke, dostavne službe, državne ustanove ali druge zaupanja vredne ustanove nagovorijo potencialne žrtve preko elektronske pošte, SMS sporočila ali zasebnega sporočila, ta pa jim zaupa in posreduje občutljive podatke.

Najpogostejši cilji napada so gesla za elektronsko pošto ali druge uporabniške račune ter podatki o plačilnih karticah. V Sloveniji so bili že zaznani primeri ribarjenja v imenu nekaterih bank, Pošte Slovenije, DHL in drugih dostavnih služb.

Investicijske prevare

Največji delež obravnavanih kaznivih dejanj v okviru socialnega inženiringa so investicijske prevare. Napadalec od žrtve pridobi zaupne podatke in informacije s pomočjo zlorabe zaupanja, oškodovanci pa se odzovejo na mamljive lažne spletne oglase, na neposreden klic finančnega svetovalca iz tujine ali na portalih za zmenke spoznajo osebo, ki jih sčasoma pregovori v vlaganje v različne finančne sheme. Te se kasneje izkažejo za lažne.

Na tej točki pa se scenarij v nekaterih primerih še ne zaključi. Oškodovanca lahko kontaktirajo pravne službe, ki ponudijo pomoč pri prijavi in izterjavi izgubljenega denarja, vendar so tudi ti "odvetniki" del iste kriminalne združbe, ki je oškodovancu predhodno že izpulila denar.

Spletni kriminalci ne spijo. Ribarjenje za podatki in investicijske prevare so le dva izmed množice vse bolj sofisticiranih kibernetskih incidentov. Kako se spreminjajo in vse bolj specializirajo taktike spletnih napadalcev in kakšne so bile škode, ki so jih v preteklosti že povzročili, si preberite v članku Prevare na spletu.

Kako vam lahko pomaga zavarovanje?

Ob vestnem zaščitnem ravnanju in skrbi za varno obnašanje na spletu pa je priporočljivo, da naredite še en korak, ki vam bo v primeru kibernetskega incidenta pomagal povrniti računalnik oziroma informacijski sistem v prvotno stanje in omiliti finančno škodo. To je zavarovanje kibernetske zaščite.

Za posameznike:

Posamezniki lahko zavarovanje sklenete hitro in enostavno preko spleta v okviru zavarovanja osebne zaščite. Z zavarovanjem vam bodo strokovnjaki v primeru izsiljevalskega virusa ali vdora pomagali ponovno vzpostaviti delovanje računalnika ter obnoviti izgubljene podatke, v primeru izsiljevanja pa vam bo zavarovalnica povrnila stroške pogajanja in morebitne plačane odkupnine izsiljevalcem.

Za podjetja:

Za podjetja pa je na voljo samostojno zavarovanje kibernetske zaščite. Zavarovanje vključuje tudi Triglav Asistenco, ki vam bo pomagala pri prvi pomoči takoj, ko boste zaznali incident. Pokličete jo lahko 24 ur na dan 7 dni na teden vse dni v letu na telefonsko številko 080 2864, iz tujine pa +386 2222 2864.

Sicer pa zavarovanje kibernetske zaščite poleg asistenčne pomoči obsega 4 osnovna kritja: odziv na incident, stroške ponovne vzpostavitve sistema, odgovornost za kršitev zaupnosti in zasebnosti in odgovornost za omrežno varnost. K temu je mogoče priključiti še 3 dodatna kritja: obratovalni zastoj, kibernetsko izsiljevanje in kibernetski kriminal. (Reklamna informacija)