@dr.muller: no, o tem pišem. V dveh stavkih pojasnjen moj point.

Lej, četudi tale osebek, Rakovec, zdaj piše nasprotna dejstva, ni moralna zgodba nič drugačna. Številni, ki prosijo (ne zahtevajo) sodišče za skupno skrbništvo, to zahteajo zaradi dobrobita otroka ter ljubezni do otroka. In so veseli, presrečni, če uspejo s skupnim skrbništvom. Ampak ta osebek, zahteva za tistih 14 dni (oz. whatever) plačilo. Žena naj bi mu plačala/plačevala preživnino za otroka za tisti čas, ko bo otrok pri njemu. Izpirjeno in žalostno. Če nimaš sredstev, da bi otroka preživljal, čemu se potem boriti za skrbništvo? S tem, da se sploh ne spuščamo v zgodbo ali človek ima sredstva ali ne. Izpade, da več kot imajo, bolj ko grebejo, več hočejo imeti. Madona, ljudje dobivajo preživnine za otroka po 50 eur - in to je povprečje slovenstva oz. sredstev, za katere država pove, da je to dovolj. Treba je pa poudariti še eno smrdljivo zgodbo države: otroci oz. starš samohranilec, ki nima urejenega očetovstva, ne more zahtevati in tako tudi ne prejema preživnine. TOrej niti od državnega sklada, iz katerega prejemajo preživnino tisti otroci oz. njih starši, katerih partnerji ne morejo ali nočejo plačevati preživnine. Otrok starša samohranilca je tako dvakrat oskubljen, vendar to nikogar ne zanima. In še ena slovenska: starš ima samo do otrokovega petega leta čas, da toži drugega starša za očetovstvo, ko ta čas mine, starš v imenu otroka izgubi pravico do tožbe za očetovsto in kasneje za preživnino. Številni v tem obdobju nimajo sredstev za tožbo in je to osnova, čemu niso tožili prej. In tako prikrajšan otrok? Staršu povedo, da ima otrok v tem primeru pravico šele ob polnoletnosti tožiti npr. očeta za ugotavljanje očetovsta (govorim o očetu, kajti materinstvo je znano oz. lažje ugotoviti kot očetovstvo, ne pomeni pa, da smo na strani žensk, ker je vsak primer individualen). Če mu uspe, ima pravico prejeti preživnino, vendar zgolj, če se izobražuje, za nazaj pa ni možno dobiti nič oz. mislim, da za dve leti. Če pa oče 'dokaže' da je sirota in da nič nima, ima otrok samo stroške, tako da je to še dodaten 'motivator' za nerazčiščevanje na sodišču. Zato mi gredo takšni modeli, ki imajo keš oz. če ga nimajo, je to njihov problem, ker so ves čas perverzno dobro služili, zdaj pa nimajo nič, niti za preživljanje otroka. Govorim na splošno in ne za ta primer, ker nihče ne pozna vseh dejstev. Ni pa to edini primer, ko bogatunski osebki trdijo, da se preživljajo s 400 evri na mesec in da reveži nič nimajo, sorodniki se pa kopljejo v nepremičninah in udobju. Se kdo spomni zidarjevega sina, ki je prosil in dobil 1000 evrov na mesec nadomestila za brezposelnost?

V kolikor skupno skrbnistvo pomeni, da bo otrok prezivel polovico časa pri materi, drugo pa pri očetu, v takem primeru nihče ne plačuje prezivnine. Le-to se plačuje, ko je le eden od staršev skrbnik. Spet laže.