LEVICA ZAGOVARJALA PLAČNO PRIVATIZACIJO, UVEDLA PA BREZPLAČNO-KRAJO Politika je omogočila, da so direktorji/ menedžerji enostavno postali še lastniki. Znano je, da se revolucija prične zaradi nen(a)ravno porazdeljene lastnine oz. bogastva ali porazdelitve dohodka, ki ga omogoča ta lastnina. Iz vzrokov nesorazmerne porazdelitev bogastva, kapitala, vezano na lastnino, so tudi jugoslovanski komunisti in Tito uspeli sprožiti revolucijo, jo izpeljali in v njej zmagali, med drugo svetovno vojno, to je med okupacijo in nato še po vojni. Zato smo ljudje ob osamosvojitvi in v demokraciji pričakovali pravičnost in enakopravnost, zlasti pri privatizaciji skupne družbene lastnine. Ob osamosvojitvi se je skupno družbeno premoženje pričelo preoblikovati v lastnino s znanim lastnikom. Žal je to lastninjenje potekalo nepravično. V prvem obdobju je lastninjenje potekalo kar po Markovićevi zakonodaji s prevzemom podjetij tako, da so direktorji/vodilni ustanavljali bypass podjetja, ter preko njih izčrpavali svoje matično podjetje in ga potem na koncu poceni kupili s krediti. Za potrebe plačila anuitet kredita pa so si »novi lastniki« zvišali plačo. V drugem valu privatizacije, po letu 2004, pa je divje lastninjenje potekalo s prevzemi podjetij s pomočjo »tajkunskih kreditov« , ko so direktorji/ menedžerji postali še lastniki podjetij, brez vložka lastnega denarja. Vodilni menedžerji so »kupili« podjetje na kredit, praviloma s zastavo delnic tega prevzetega podjetja, kredit pa je zopet vrnilo prevzeto podjetje, če je zmoglo odplačevati še kredit menedžerja, novega lastnika. Mnoga podjetja so zato propadla, njihovi nevrnjeni krediti pa so povzročili bančno luknjo. Državne banke pa smo morali zato sanirati davkoplačevalci, ki nismo bili nič krivi, bankirji in politiki, ki so to dopustili in omogočali, pa so se vsi izognili odgovornosti, kar ni pravično, ne demokratično. V vsakem primeru pa je prevzem podjetja plačalo podjetje samo, ne pa novi lastniki, to je ne direktorji oz. ne menedžerji, ne razni holdingi, tudi cerkveni ne, kar je v normalni demokraciji oškodovanje podjetja in je strogo prepovedano. Skratka politika je pri pridobivanju lastnine iz bivšega skupnega premoženja, podpirala »lastninjenje novih lastnikov brez vložka lastnega kapitala«, seveda na račun kapitala podjetja, kar je kraja. Ne leva, ne desna, ne cerkev, ne stroka še dandanes to niso obžalovali in nihče jih ne sankcionira. Politika in stroka ne ločujeta vlog lastnikov in menedžerjev, kar je velika zabloda in škoda. Uresničilo se ni tisto, kar je prvotno načrtoval DEMOS. Prof. dr. Andrej Umek, SLS, bivši dvakratni minister ugotavlja: »Demosova privatizacija je predvidevala, da se družbeno premoženje razdeli. To je, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov. Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje«. Prof. dr. Andrej Umek, nedavno jasno pravi:«Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega »Beneficiranega notranjega odkupa« lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive 4. Industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade.« Žal se problematična privatizacija, ki je glavni vzrok za bančno luknjo, premalo javno obravnava. To je najbolj nevarna, draga in usodna slovenska korupcija, je povedal švedski strokovnjak, ki je bil v Sloveniji odveč. Od kod je to stanje? Prvi gospodarski minister v Demosovi oz. Peterletovi vladi, bivši rektor univerze, dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, »pedagog naroda«, je zagovarjal plačno privatizacijo, da bi podjetja tako dobila kapital, ki jim je tedaj močno primanjkoval. Nasprotoval je delitveni privatizaciji, ki jo je zagovarjal DEMOS in bi bila edina pravična in skladna ustavi, da smo vsi državljani enakopravni. Tako smo dobili »plačno privatizacijo«, le da je prevzeto podjetje samo moralo plačati menedžerske kredite za to kupnino in je bilo zato oškodovano, menedžerji pa so tako enostavno postali še lastniki podjetja, če je to obremenitev preživelo. Koncentracija lastništva in povečanje premoženjske neenakosti in dedni kapitalizem so odraz, da slovenska politika ne ščiti interese podjetij ampak privilegira menedžerje in je pomešala vloge lastnikov in menedžerjev, kar ni v skladu s pravično državo in ustavo, ni demokratično ne gospodarno. «Naloga lastnikov je, da profesionalizirajo vlogo menedžmenta, da so poslovni voditelji res strokovnjaki, ki znajo postaviti cilje, organizirati procese in izboljšati produktivnost v podjetju«, berem. Bivši guverner dr. Boštjan Jazbec je bil opozoril: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njih odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje«. Naša »politika in stroka« sta omogočili menedžerjem, da so brez vložka lastnega kapitala postali še lastniki podjetja, podjetja so »kupili« s krediti, ki jih je potem plačalo podjetje. Mnoga podjetja niso zmogla vračati menedžerjevega kredita in so propadla. Veliko kreditov je ostalo nevračljivih. Za te nosijo odgovornost tudi bankirji in njihovi Nadzorni sveti in seveda politika. Vsi pa moramo sanirati banke. Dobili smo slabo banko in nato še razlaščene imetnike delnic in podrejenih obveznic bank. Prodajamo državne banke. To ni uspeh, temveč fiasko, posledica zgrešene »plačne privatizacije« brez lastnega kapitala in »brezplačnega kreditizma«. Dopuščen je koncentracija lastništva v rokah menedžerjev, povečanje premoženjske neenakosti, generira se dedni kapitalizem. Politika ne ščiti obče poslanstvo podjetij, privilegira menedžerje. Dr. Mencinger (je)) trdi(l):»Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona (certifikatskih) »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje. Nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji, zaupam samo depozitom na banki, vse druge naložbe so nekoristna špekulacija. Nič ni narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje." Kako to, da se politika in stroka še vedno ne distancira od izjav dr. Mencingerja, ki so neetična za demokracijo, pravno državo in tržno ekonomijo? Država, ki ene državljane (menedžerje) privilegira, jim podari kar podjetja »na račun« podjetja, ter se tako oškoduje gospodarske družbe in diskriminira državljane, ne ščiti pa podjetja, ne lastnine, ni ne demokratična, ne pravična, in ne bo dosegla napredka. Kako je bilo mogoče sprejeti zakone v posmeh ustavi in lastninskim pravicam državljanov?

Menedžerski krediti oz. »nakupi podjetij brez lastnega denarja«, na škodo podjetij, so bili krivični in škodljivi in vzrok za divjo privatizacijo in njene posledice. Generalni direktor RTV SLO, Igor Kadunc, MBA, mi je v zagovor menedžerskih kreditov v Dnevniku pisal:«Ne poznam ureditev zadosti držav EU, da bi ocenil, ali je res v večini držav prepovedano kreditiranje podjetij znotraj holdingov in zastava delnic. Vem pa, da takih omejitev v uspešnih državah ni, ker so nesmiselne.« (Opomba; mogoče je to vzrok, da doslej novinarji in nobena »Tarča« niso prišli divji privatizacijo do konca, saj niso ugotovili, da takšna privatizacija ne ustreza direktivam EU, ki so nad zakoni članice EU) Sam sem povsem nasprotnega mnenja in vedenja. Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem. Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije? Politika, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se dogaja, je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo! Kdaj bodo odgovorni odgovarjali volivcem?

Res ni nikogar sram?! http://hubert.blog.siol.net/2018/06/26/res-ni-nikogar-sram-2/?fbclid=IwAR1GMp5RAnlLz0qlsARt7l6AY9Yhsp_qegCzkvzZE1dTwassMpq3vqQhxyA http://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2018/04/Komentar306-Kdo-je-kriv-Franc-Mihič.pdf

Črni marec za slovensko tožilstvo; primer BTC? Škandal v kazenski zadevi v zvezi z lastninjenjem BTC opozarja na neučinkovito delovanje pravne države tudi pod Janšo in ga je bilo moč brati že pred davnimi leti. V REPORTERJU ŠT. 16.- 23. april 2019 pa berem izjavo Jožeta Mermala tedna: Žal mi je, da se je v Sloveniji zgodilo, kar se je. Sam škode nisem naredil nikomur . ne delničarjem, ne poslovnim partnerjem, ne kupcem« Šef BTC JOŽE MERMAL je za Finance razložil svoj pogled na tranzicijo s tajkuni. Župan glavnega mesta Zoran Janković je predlani podelil naziv častni občan Jožetu Mermalu predsedniku uprave BTC. Predsednik države Milan Kučan pa je v televizijskem pogovoru, 15. januarja 2002, izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja. Dejstva govore, da se je predsednik Milan Kučan torej zmotil. Direktorica SDK Romana Logar je o tem tedaj zapisala: »V BTC se je dogodil nenavadno veliki notranji prevzem, v katerem je prvi mož (uprave) za nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal.« Vrhovno sodišče ni ugotovilo nobenega oškodovanja. Sodba je veljavna in podjetje posluje. Kako je mogoče, da je bila lahko izrečena taka sodba, ko pa je tedanja direktorica SDK ugotavljala, da je v BTC direktor za »nekaj milijard tolarjev povečal svoj lastniški delež, ne da bi zanj sam kaj plačal.« Vrhovno sodišče tedaj ni pritrdilo oceni tedanjega predsednika države, ne oceni direktorice SDK. Ali ne bi moralo sodišče razsojati na podlagi teh izjav, predsednika Milana Kučana in Romane Logar, direktorice bivše SDK, ne pa dokumentacije, ki jo je predsednik uprave JožeMermal predložil sodišču in iz katere izhaja izvor sredstev za nakup delnic s posojilom pri banki?« Ob takšni izjavi bivše direktorice SDK bi moralo tožilstvo ali sodišče njo povabiti, da priča in razloži svoja stališča, ne pa da tožilstvo in sodišče upošteva kar samo dokumentacije obtoženih. Kolikšno je moralo biti premoženje predsednika uprave, da je ustrezalo za zavarovanje kredita za eno milijardo tolarjev? Sledil je škandal v vrhu tožilskih vrst z razrešitvijo vodje oddelka za pregon gospodarskega kriminala na ljubljanskem državnem tožilstvu Boruta Markoška, ki po javnem pojasnilu generalne državne tožilke Barbare Brezigar ni poskrbel za to, da bi bil sklep pravočasno izročen državni tožilki, ki je obravnavala kazensko zadevo BTC. Brezigarjeva je zatrdila, da bi se pristojna tožilka sicer zagotovo pritožila zoper sklep sodišča. Janša je kot opozicijski poslanec v obdobju vladavine LDS zaradi neučinkovitega delovanje tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala upravičeno kritiziral delo prve državne tožilke Zdenke Cerar in zahteval njen odstop. Če bi bil Janša dosleden pri zavzemanju za učinkovito delovanja tožilstva, bi moral danes zaradi tožilskega škandala v primeru BTC zamenjati svojo generalno državno tožilko Brezigarjevo. Vendar Janša tega ni storil. Public enemy: Nepravna država pod Janšo. Črni marec za slovensko tožilstvo STANISLAV KOVAČ 03.04.2007 https://www.finance.si/178943/Public-enemy-Nepravna-drzava-pod-Janso?metered=yes&sid=518359408

Forum 21, katerega član je, upravičeno domnevam, tudi rdečelasec je kriminalna združba, ki obvladuje državo in vse pomembne institucije v njej. V tem kontekstu je sojenje možakarju brez pigmenta in njegovim pomagačem, zgolj brezciljno sprehajanje po sodišču, ki se bo končalo z oprostilno sodbo ali zastaranjem zadeve...Dvomim, da lahko kdorkoli Francoze umesti v sfero nevedenih, naivnih in zavedenih v poslu z domačimi razbojniki. Prej bi verjel, da za temi, kakor Francozi, stoji kakšen udbomafijski sklad, potem pa že lažje razumem navzkrižno oškodovanje gospodarskih družb in delničarjev. Na ta način, po murgelsko, uspeva privatizacja v mafijskem raju. ..Hitler je nekoč takšne da lsterilizirati ali upliniti. Kvarili so arijsko raso. Zgodovina se ponavlja. Zdaj uničujejo slovenski narod. Tudi Marjan, ki se uči bolje in hitreje kot v srednji šoli, bi imel vikend na morju. Zaenkrat se zadovoljuje z ograjo in nekaj gratis asfalta vrženega okrog hiše..

Kaj pa če so v igri slovenski ? Francozi? Nikomur ne bo nič,ker je v Sloveniji kraja družbenega premoženja strani Kučanovega Foruma 21 legalna.Čas je,da se upremo tej mafiji,v nasprotnem bomo postali nagi in bosi brezpravni sužnji teh barab. To v resnici v večini že smo,samo ozavestili še nismo.

Tako so kadri Milana Kućana pokradli Slovenijo in njene državljane, ki jih zato še častijo. Neverjetno!