Ne le, da ne potrebujemo raznih ZDUS-ov, predvsem ne potrebujemo stranke upokojencev, kajti kdorkoli jo bo vodil, bo nadaljeval z zlorabo številnih upokojencev, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma, ali pod njim. Sicer pa očitno že nekaj časa poteka prerazporejanje upokojenske volilne baze v preostale zdrave stranke tranzicijske kontinuitete.

Ni treba biti posebej pameten, da ugotoviš, kako si velja z vsemi sredstvi pridobiti in čim bolj podrediti vse številčnejšo množico upokojencev in jo finančno ter po družbenem in političnem vplivu čim učinkoviteje (zlo)rabljati. To počenjajo tako prvaki in vodilni organi ZDUS, kot tudi politične stranke, ki se "napajajo" prav z glasovi iz dokaj širokega in predvsem volilno aktivnega "bazena". To izvrstno uspeva že tako rekoč dosmrtnemu prvaku Desusa in teflonskemu multiprakti ministru za vlade vseh barv in štrevilne resorje Karlu Erjavcu, v "vse širši in volilno vse zanesljivejši bazen" pa z veseljem s sladkimi predvolilnimi obljubami posegajo tudi Alenka Bratušek (SAB), Dejan Židan (SD), Marjan Šarec (LMŠ), dr. Miro Cerar (LMŠ), Janez Janša (SDS) in Mazej Tonin (NSi). Skratka, tako rekoč ni stranke, ki ne bi posebej glasno in posebej všečno ponujala svojih poslanskih in ministrskih uslug tudi upokojencem, ki postajajo tako vsaj na prvi pogled vse vplivnejša družbena skupina na Slovenskem. Seveda pa so obljube in zagotovila eno, izvajanje in izvrševanje predvolilnih obljub pa povsem nekaj drugega. A tudi, ko upokojencem, bolj ali manj po naključju, z mize pade kak drobec državne proračunske pogače, se vselej oglasijo vse organizacije in vse stranke, ki naj bi bile za to "milost" oz. "darilo" upokojenski generaciji posebej zaslužne. Slej ko prej pa ostaja, več ko je "zaslužnih", bolj kilavo je "dete".

Zelo preprosto - jasno - ZDUSa upokojenci ne potrebujemo. Do sedaj ni bilo nobene koristi. Podobno je bilo s SZDL, brez katere jim je bilo nemogoče obvladovati rajo. Iz proračuna ukiniti vsa sredstva, pa bomo videli, če še bo interes za funkcije