objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 23. september 2019 ob 06:34

Afera Črnčec. Državni sekretar pri Šarcu zlorablja državne medije za diskreditacijo novinarjev in celo političnih zaveznikov
Bojan Požar
Celotni članek je na voljo le naročnikom.
BERITE POŽAREPORT ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
nalagam...

Sorodne vsebine

Teme
damir crnčec marjan šarec Topnewssi Vladimir Vodušek Dušan Korošec Siol planet tv telekom slovenije Vida Žurga Roland Žel TSmedia Antenna TV SL Alenka Bratušek Dejan Levanič sd zdravko počivalšek Aleksander Kolednik SMC silvester šurla Revija Reporter

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Jaka Klopčič :

6.04.2020 13:10

Tonin in njegov klerikalni kompanjon Jožef Horvat sta svojo krščansko dobroto že pokazala, ko sta onemogočila sprejetje pravičnega zakona za 20.000 slovenskih družin ogoljufanih v afer toksični krediti v CHF klavzuli. V Združenju Frank ugotavljamo, da v sodnih postopkih, v katerih tožniki tožijo banke zaradi nepoštenih pogojev v kreditnih pogodbah v švicarskih frankih, prihaja do očitnega in nedopustnega izčrpavanja potrošnikov. V zadnjih mesecih je bilo zoper banke vloženih veliko novih tožb, a bojimo se, da se bo, če ne bo prišlo do sprememb v dosedanji sodni praksi, ki je izrazito v škodo potrošnika kot šibkejše stranke, le še povečala obremenitev potrošnikov in sodišč. Še dodatno smo v zvezi z nedopustnim izčrpavanjem potrošnikov naslovili poziv na ministrico za pravosodje, v katerem smo opisali kritično stanje v sodnih postopkih v zadevah, povezanih s krediti v švicarskih frankih. Ministrici za pravosodje naj pozove Vrhovno sodišče RS k izdelavi načelnega pravnega mnenja, v katerem bo kritično ocenilo dosedanjo sodno prakso in podalo nove usmeritve za obravnavo zadev, povezanih s krediti v švicarskih frankih, ki bodo v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov, z Direktivo 93/13/EGS in s sodno prakso Sodišča EU. Združenje Frank ugotavlja, da večina opisanih težav kreditojemalcev izhaja iz neustrezne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Učenje in popravljanje napak je sestavni del vsakega sistema, tudi sodnega, a v danem primeru gre vendarle za usodo večjega števila oškodovanih potrošnikov, ki so jim pristojne državne institucije odrekle pomoč, zato so jim preostala samo sodišča. Pričakovati bi bilo, da bo učenje potekalo hitreje, da bodo sodišča pokazala večjo stopnjo avtonomije glede na pritiske različnih centrov moči, da bodo sodbe Sodišča EU neposredno prenesene v sodno prakso slovenskih sodišč, da se bo Vrhovno sodišče v dvomu obrnilo z vprašanjem za predhodno odločanje na Sodišče EU … Žal, se je sodna praksa ustalila na temelju spornih odločitev Vrhovnega sodišča RS, ki je v primeru petih zadev v letu 2018 odločilo v nasprotju z 8. členom Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah, ki državam članicam dopušča zagotavljanje višjega standarda varstva potrošnikov. Sporne odločitve Vrhovnega sodišča so vplivale na odločitve nižjih sodišč in agoniji kreditojemalcev ni videti konca. Od sodne prakse Vrhovnega sodišča odstopajo zgolj nedavne odločitve Višjega sodišča v Mariboru in nekaj odločitev drugih sodišč. Višje sodišče v Mariboru je svoje odločitve celovito in kakovostno utemeljilo na pravu EU, ob upoštevanju specifik nacionalne zakonodaje glede višje ravni varstva potrošnikov. Žal gre za izjeme in ne za pravilo, slovenska sodna praksa se je namreč poenotila v neenotnosti s sodno prakso EU, kar smo v Združenju Frank zapisali tudi v pritožbi na Evropsko komisijo. Pobudo varuhu za človekove pravice in poziv ministrici za pravosodje smo oblikovali na podlagi politike EU, da so države članice v skladu z Direktivo 93/13/EGS dolžne preveriti, koliko so njihova pravila in praksa skladni z Direktivo, kot jo razlaga Sodišče EU, ter, če je ustrezno, kako je mogoče skladnost izboljšati, da se doseže učinkovito varstvo potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji.
Andrej Hladnik :

6.04.2020 11:55

Imamo problem z maskami, svetovni problem. Ne gre za nekaj, kar bi se dotaknilo samo nas. Na to opozarjajo zdravniki iz Amerike, Italije, Nemčije, francoski zdravnik se je celo slekel da bi opozoril na problem. Vojna za maske je tako velika, da države zasegajo pošiljke drugih držav, kupujejo jih z gotovino v kovčkih. Gotovina v kovčkih asociira na devetdeseta leta in težko si Janša še enkrat privošči in upraviči kovčke denarja s katerimi bi agenti odleteli na kitajsko. Zakaj se naenkrat pojavljajo podjetja, ki nikoli niso poslovala z medicinsko opremo kot ponudniki mask? Očitno gre za strategijo kitajskih podjetji, kar pomeni tudi strategijo kitajske vlade. Poslovnemu partnerju (trgovcu), ki v Evropi trži tvoje proizvode in se mu je prodaja bazičnega produkta naenkrat ustavila, ponudiš »vroč« produkt. Za trgovca ni nič nenavadnega, da ob povpraševanju začne prodajati iskane proizvode, tipični predstavnik so bencinski servisi, kjer lahko kupiš od mleka do spominkov. Kaj pa kitajski dobavitelj s tem dobi? Prvič pokaže kupcu, da mu ni vseeno za situacijo v kateri se je partner našel. Omogoči mu ekonomsko preživetje, torej da bo čez dva meseca nekdo odgovarjal na tvoje ponudbe. Zmanjšaš pritisk (vsaj začasno) na ceno tvojega osnovnega produkta. Ko ti nekdo pomaga preživeti, ga naslednji dan težko stiskaš za ceno. Hkrati pa si zagotavljajo tržišče. Kitajska na mnogih področjih ni več najcenejša, s takšno potezo pa tudi emocionalno vežeš kupca nase vsaj še določen čas. Vse to je vzrok, zakaj blagovne rezerve dobivajo dnevno stotine ponudb. In tukaj nastopi Toninček. V svoji zaletavosti je enkrat že izpadel kekec. Potem pa mu mama, ki dela v resnem podjetju, ki zaposluje 200 ljudi in ima 30 letno tradicijo pove, da to podjetje lahko zagotovi maske. Podjetje lahko finančno in organizacijsko izpelje posel, maske pač niso uranove palice za nuklearko. Izmed 1000 ponudb dnevno, kjer je potrebno izbrati verodostojne ponudbe (velik problem so likvidnostna sredstva, s katerimi lahko blago plačaš, preden si urediš kredit maske že kupi nekdo s kovčkom). Ker mora biti izpeljan postopek, cena, dobavni čas ne moremo govoriti o kakršnemkoli oškodovanju proračuna. Gre pa za korupcijsko tveganje in prav neverjetno je, da se je ujel v takšno zanko. Pa čeprav imaš zanesljive podatke od svoje mame, da ima podjetje resne ponudbe s kitajske, da ima podjetje sredstva in logistiko, da ta posel izpelje. Kljub temu, da je ponudba konkurenčna in se je prebila skozi za to predvidena sita. Moder politik premisi, v kakšno past se spušča. Mogoče bi tukaj dodal še to, da ni vse tako enostavno v tem poslu. Gre namreč za veliko tveganje. Ali podjetje s Kitajske, ki ga ne poznaš sploh ima to blago, ali ustreza standardom, kakšno plačilo zahtevajo, avans, bančna garancija FCO njihovo skladišče? Bo Kitajska dovolila izvoz? Bo Nemčija dovolila tranzit? Ko se odprejo kartoni in dajo maske na analizo, so le te ustrezne? Jih boš moral vračati in terjati denar od Kitajcev? V normalnih razmerah lahko tak posel izpelje vsak komercialist blaga široke potrošnje. Na koncu usedeš se na letalo in preveriš blago, proizvodnjo, zaloge… V tej situaciji pa ni to »gotov posao« ampak precej tvegan, ki lahko podjetje s trideset letno tradicijo tudi potopi. NSi je definitivno stranka s potencialom, razvejanim terenom, kar nekaj župani, Evropsko poslanko, s tradicijo in vpetostjo v lokalno okolje. Po Novakovi, ne karizmatični profesorici nemščine, ki je NSi sicer vrnila v parlament to pa je bil tudi njen plafon, je prišel Toninček. Očitno (kot je kroničen pojav v slovenski politiki) njegova ambicioznost močno presega njegove sposobnosti. Na Sovi ima še vedno Kozmelja, pa tudi ko ga ne bo, se po njej sprehajajo črvi vseh barv. Ima prijatelja Črnčeca, ki se ne samo bori za preživetje, ampak ga napaja sla po maščevanju, kar je za nasprotnika še bolj usodno. Nenazadnje, tudi v NSi so frakcije, ki ga ne prebavljajo. Medijski prostor je postal samo še bolj histeričen. Speče celice »mnenjskih voditeljev« prisesane na proračun preko zavodov, društev so se zbudile iz zimskega sna. Prva afera, ki to ni, si jo je skuhal sam zaradi zaletavosti. Dobavitelja so prevarali, mask ni dobavil in državljani za to niti ne izvedo. Na desetine takšnih primerov se v teh časih zgodi. Jeba je, ko stopiš pred kamere, da izpadeš rešitelj Slovenije, trdiš da je roba plačana (čeprav se plačuje vse blago šele ko je dostavljeno v skladišče) in se slišiš s šoferjem. Pa mu je Šarec lepo rekel, ne prižigaj ognja, dokler je zajec v gozdu. V drugem primeru verjamem, da je šlo za iskreno željo dobaviti maske preko nekoga, za katerega si v teh časih dokaj trdno prepričan, da to lahko izpelje. Politika je kruta, naši ljudje lažje pozabijo da ni mask, da se zaradi tega več ljudi okuži, nekaj celo umre, kot pa da se je nekdo (potencialno) okoristil.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
Afera Črnčec. Državni sekretar pri Šarcu zlorablja državne medije za diskreditacijo novinarjev in celo političnih zaveznikov