Rojc zapiše: ".Drugačen pogled nekoga me ne moti, skoraj na bruhanje me sili nizka raven komunikacije onemoglih in pijanih kokoši z nacionalke, žena in priležnic nedotakljivih person komunističnega režima, zanikrnega Štefančiča ter jebivetrov, ki jih stalno vabijo v goste, raznih Cirmanov, Pribcev, Kovačev. " ... uglajen človek, visoka raven komunikacije, ni kaj... za kozlat!!!

Zakaj potem plačuje kazni in objavlja demantije?

"Evropa zdaj" je bil časopis Stranke demokratične prenove, ki je res bila naslednica Zveze komunistov Slovenije, ampak to dejstvo ne pomeni, da je bil ta časopis tednik CKZKS. Uradno to ni bil in zato tudi Požar uradno ni bil urednik tednika CKZKS. Tu torej ne vidim nič spornega. Sicer pa sploh ni pomembno, kdo je bil oz. ni bil kdaj komunist. Marsikdo je prej ali slej spregledal. Pomembno je, ali je v svojem življenju in delovanju zavezan resnici, kar pa gospod Požar je. Sicer povejte, kje na Požareportu je napisal nekaj, kar ni bilo resnično. Vse je vedno podprto z dokazi. Dokazi pa ne lažejo.

Nedvomno so komunisti odlično obvladali manipulacijo. Požar je odličen produkt te šole. Mogoče je v Logarjevi depeši nekaj resnice.

To, da nekdo brez dokazov objavi, da Janša napada na novinarje, pa res ni nobeno novinarstvo. To zna vsak. Šele ko novinar o nekom nekaj objavi in za to navede vse dokaze in povezave, ki se jih da preveriti, pa to lahko imenujemo pravo novinarstvo. In za branje takih prispevkov se splača tudi nekaj plačati. Vse od osamosvojitve Slovenije obstaja veliko dokazov o tem, kdo je bil za osamosvojitev in kdo proti, in kako so se tisti, ki so bili proti, potem ves čas trudili, da bi našli vsaj kakšen mali dokaz proti Janši (obveščevalec KOS JLA Radenko Radojčić v pričanju razkrije, kako je v Sloveniji dal navodila za rušenje Janše – malo zatem so to uresničili v aferi Depala vas, nekdanji sodelavec Udbe Željko Kekić je izjavil, da ga je Kučanov svetovalec nagovarjal k pričanju proti Janši, afera Patria, kjer že od začetka ni bilo nobenih dokazov, se izkaže za popolno farso, 30 letna medijska gonja proti Janši v stilu »če to naredi Janša, je narobe, če naredi kdo drug, je pa v redu«). In če kritično spremljamo režimske medije, vidimo, da je tako še danes. Ko Janša malo bolj ostro odgovori na lažnivi twit, je to napad na novinarja in kratenje medijske svobode, ko pa Šarec pozove podjetja, naj ne oglašujejo v opozicijskih medijih, je pa to v redu. In tudi ko novinar Jan Božič zaradi fotografije telefona Alenke Bratušek v Sloveniji ne dobi več službe in se mora zato seliti v tujino, tudi to ni kratenje medijske svobode, ampak je vse v redu. In če nadaljujemo, je vse v redu tudi takrat, ko Svet Evrope na svoji spletni strani objavi pisanje novinarja Blaža Zgage, da so v Sloveniji novinarji ogroženi, je pa vsega obsojanja vredno, ko nato Janševa vlada na Svet Evrope pošlje odgovor na to pisanje. Za to gre pri tej stvari, za film, ki se ves čas ponavlja, da kar naredi Janša, je že avtomatično narobe, kar naredijo drugi proti njemu, je pa vedno v redu.

Kako dolgo trajajo in kako dolgo dolgo bomo še prenašali posledice zločinske revolucije!!! Ko bomo podrli kip duševno bolnega revolucionarja, ki stoji pred CD, se bo pokazala prva iskrica poti v evropsko civilizacijo.

Nemec in Tomička bi lahko ustanovila tudi odbora, kjer bi prvi pojasnil, kako je prišel preko srednje šole, druga bi nekaj rekla o pravilih bontona na javnih mestih; noge na mizi pa to...Zase moram reči, da desnih medijev skoraj ne spremljam, ker se stoodstotno strinjam z njimi; tisto, kar gre tam v eter, že vem. Spremljam te, ki so na drugi strani, niti časopisa se nisem branil kupiti v teh dneh, čeprav se tisto včasih zdi isti nateg kot koronavirus...Drugačen pogled nekoga me ne moti, skoraj na bruhanje me sili nizka raven komunikacije onemoglih in pijanih kokoši z nacionalke, žena in priležnic nedotakljivih person komunističnega režima, zanikrnega Štefančiča ter jebivetrov, ki jih stalno vabijo v goste, raznih Cirmanov, Pribcev, Kovačev. Nacionalka je pač medij čez vse druge, ki le sledijo in capljajo za njimi. Mediji v tiskani obliki, komunistična poročevalci Delo, Dnevnik, Večer in še kakšen, so itak nepomembni. Pri življenju jih držijo le še osmrtnice...Nič od tistega v depeši vlade ni neresnično. Tega se zavedajo vsi ti, ki zdaj tulijo in cvilijo. Težava ljudi z rdečim čipom v glavi je pač ta, da niso vajeni, da bi komurkoli in za karkoli v življenju prevzemali odgovornost oziroma polagali račune. Vse, kar počnejo in so počeli je zahrbtno, s prevaro in lažmi, začenši z lažnimi novicami, montiranimi sodnimi procesi, prirejenimi volitvami ali v smislu jagode na torti njihove razuzdanosti, zverinskimi poboji po gozdovih. To, slednje, ni dano vsakomur, vsi pa k stremijo k temu ; vsak po svoji poti... Tem ljudem je enkrat treba nastaviti ogledalo. Težko je s takšnimi komunicirati na normalni, človeški ravni. Nekateri težko sprejmemo njihov način dialoga, ki bi se vodil s sekirami in strelnim orožjem. Treba bo najti kompromis sobivanja enih z drugimi. Našli smo ga z živalmi, težje bo s pošastmi. Čebelice so se vrnile, recimo, ko ljudje ne svinjamo več toliko naokoli. Tako tudi od Mojce Šetinc pričakujem več človeškosti v očeh.

*J.S. Se kar strinjam. Početje Levice in pridruženih užaljenih je že kar neokusno a žal je med njimi še vedno čutiti nostalgija po Titovih časih in metodah iz tistih zlatih časov. Med ljudmi imajo še vedno veliko podpore, žal!

Vcerajsnja parlamentarna razprava je bila obupen poskus ohranitve udbokomunisticne medijske prevlade vpreobleki borbe za demokracijo. Kdor se naseda taksnim realsocialisticnim scenam je resnicni bedak, ki ne vidi manipulacije levice z podtikanjem izmisljenih afer. Smesno pri tem je, da levica ne prenese pogleda v ogledalo in zato svojo monopolno podobo podtika JJ z namenom, da bi zabrisala sledi udbofakenews stroja razprsenega po MSM.