objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Sobota, 18. april 2020 ob 06:43

Je zasebnost političnega aktivista pomembnejša od zasebnosti otrok? Ne vem. A večina na Ustavnem sodišču ima vedno prav.
#Kolumna: O kontrastih in znani politični večini ustavnega sodišča ...
Forum !

Odpri galerijo

Nadvse zanimivo je tudi to, da je Ustavno sodišče v primeru Odloka sklenilo prikriti osebne podatke pobudnika ... (foto: Bobo)

V primeru Odloka vlade Janeza Janše je sodišče ravnalo povsem drugače od svoje siceršnje in povsem ustaljene prakse. Urgentno (prej kot v dveh tednih!) je o sprejemu pobude odločilo. Za kontrast je smiselno poudariti, da je o financiranju zasebnih šol odločalo absolutno prednostno skoraj 4 (štiri!) leta, o zahtevi glede proračuna pa absolutno prednostno odloča že leto dni.

Piše: dr. Peter Gregorčič

Ustavno sodišče je včeraj (petek, 17.4.) objavilo Sklep o Zadržanju izvrševanja 7. člena Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (vir) v zadevi št. U-I-83/20-10 (vir). Čeprav je omenjeni Odlok vlada sprejela šele 29. marca 2020 in je pričel veljati naslednji dan, je Ustavno sodišče Sklep sprejelo že dobra dva tedna kasneje, 16. aprila 2020 in zgolj dva dni predno je izpodbijani Odlok tudi prenehal veljati.

Z omenjenim Sklepom so ustavni sodniki pobudo sprejeli v obravnavo (1. točka izreka). Proti sprejemu pobude v obravnavo je glasoval sodnik Jaklič.

S Sklepom so tudi odločili, da zadržijo izvrševanje 7. člena Odloka (2. točka izreka), ki določa, da "prepoved iz tega odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom." Posledično so določili še način izvršitve svojega Sklepa, in sicer tako, da mora vlada upravičenost Odloka (ki je že to soboto, dva dni po odločitvi Ustavnega sodišča, prenehal veljati!) vsakih sedem dni preverjati in po potrebi Odlok podaljšati, spremeniti ali odpraviti (4. točka izreka). Proti tema točkama Sklepa sta glasovala sodnika Jaklič in Šorli.

Predlog za zadržanje ostalih členov Odloka je sodišče zavrnilo (3. točka izreka). Proti tej točki izreka so glasovali (kako očitno!) sodniki Mežnar, Čeferin in Šugman Stubbs.

Ta Sklep (ne)hote razkriva sledeča izjemno zanimiva in za razumevanje te sestave Ustavnega sodišča pomembna dejstva:

(1) Javna skrivnost je, da Ustavno sodišče v "običajnih" primerih najprej poskusi pobudo zavreči oziroma zavrniti, da mu le ne bi bilo potrebno o njej tudi vsebinsko odločiti. Če ne drugače, počaka, da prenehajo razlogi, ki jih pobudnik izpodbija ali da pobudnik oz upravičeni predlagatelj izgubi pravni interes! V nasprotnem primeru poskuša sodišče velikokrat zavrnitev "zaviti" v argument, da zadeva "ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj." Skladno z drugim odstavkom 26. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS - vir) se namreč tako pobudo zavrne.

V primeru Odloka vlade Janeza Janše pa je sodišče (v obeh pogledih!) ravnalo povsem drugače od svoje siceršnje in povsem ustaljene prakse. Urgentno (prej kot v dveh tednih!) je o sprejemu pobude odločilo, čeprav (ali pa morda prav zato, ker) je Odlok to soboto (danes) že prenehal veljati. Za kontrast je smiselno poudariti, da je o financiranju zasebnih šol v zadevi U-I-110/16 (vir) odločalo absolutno prednostno skoraj 4 (štiri!) leta. O zahtevi glede proračuna (zadeva št. U-I-129/19 - vir) pa absolutno prednostno odloča že leto dni. Če bi glede proračuna odločilo tako hitro, kot pri tem Odloku, bi imela prejšnja Antijanša vladna koalicija resne težave! Morda pa je prav zaradi tega zadevo U-I-129/19 sodišče pustilo vnemar. Kdo bi vedel.

Iz zadrege pri odločanju o Odloku Vlade Janeza Janše, ki odstopa od ustaljene prakse sodišča, se je sodišče poskusilo izviti s sledečo utemeljitvijo (19. točka obrazložitve Sklepa): "Ustavno sodišče se zaveda, da bo Odlok prenehal veljati. O njem je treba kljub temu odločiti, ker pobuda odpira načelna in pomembna ustavnopravna vprašanja." Celo več, določilo je tudi način izvršitve (ki ga v primeru financiranja izobraževanja v zasebnih šolah - kako prozorno! - nikakor ni želelo določiti!). To je v 29. točki Sklepa pojasnilo takole: "Odločitev Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju, vključno z načinom izvršitve iz 4. točke izreka tega sklepa, ima načelen pomen. Ustavno sodišče je zato o začasnem zadržanju odločilo kljub temu, da bo Odlok 18. 4. 2020 prenehal veljati." Morda pa je večina na Ustavnem sodišču s puhlico "načelnega pomena" nespretno prikrila zgolj lastno "politično motiviranost."

Tako ravnanje sodišča je skrajno zanimivo tudi zaradi primerjave z zadevo št. U-I-134/17, Up-773/17, z dne 17. januarja 2019 (vir). V njej je pritožnik po izčrpanju pravnih sredstev (kar pomeni, da je moral najprej prehoditi trnjevo pot vseh sodnih stopenj, da je lahko naposled potrkal na vrata Ustavnega sodišča) izpodbijal 105. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je v času veljavnosti onemogočal skupno skrbništvo, če se z njim nista strinjala oba starša. Ustavno sodišče je – po dveh letih (ne tednih!) – 17. januarja 2019 s sklepom pobudo in ustavno pritožbo zavrnilo z argumentom, da "obravnavana pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj," saj bo 15. aprila 2019 (torej šele tri mesece kasneje, ne dva dni kasneje - kot v primeru vladnega Odloka!) izpodbijani predpis prenehal veljati. Tedaj je namreč v veljavo stopil Družinski zakonik, po katerem bi pritožnik na (rednem) sodišču lahko ponovno poskusil uveljavljati svojo pravico. Ustavno sodišče je torej pritožniku po letih trnove poti preko vseh sodnih stopenj reklo, naj počaka še tri mesece na veljavnost novega predpisa in nato začne to trnovo sodno pot spet in znova. Povsem drugače, kot pri tem Odloku. Kako perverzno!

(2) Nadvse zanimivo je tudi to, da je Ustavno sodišče v primeru Odloka sklenilo prikriti osebne podatke pobudnika. To je v 15. točki Sklepa utemeljilo z besedami, da "/.../ lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku /.../ Ustavno sodišče je po uradni dolžnosti odločilo, da so v obravnavanem primeru pogoji za prikritje identitete pobudnika izpolnjeni."

To dejstvo je zanimivo predvsem zato, ker Ustavno sodišče ne ravna vedno tako. Diametralno nasproten primer je druga pobuda o financiranju izobraževanja z zasebnih osnovnih šolah, št. U-I-110/16, z dne 12. marca 2020 (vir). Nekateri izmed pobudnikov so v tej zadevi prav tako predlagali prikritje identitete zaradi zaščite zasebnosti svojih mladoletnih otrok. A sodišču se takrat to ni zdel dovolj utemeljen razlog. Predlog teh pobudnikov za anonimizacijo je zato s sklepom, izdanim dne 11. aprila 2019, zavrnilo. Obrazložilo je namreč, da tovrsten razlog ne utemeljuje prikritja identitete, saj je postopek pred Ustavnim sodiščem javen (3. točka obrazložitve sklepa).

Zato se postavlja sledeče zanimivo vprašanje: Je pri Odloku Vlade Janeza Janše Ustavno sodišče ravnalo drugače zgolj zato, ker gre tokrat za politično motiviran napad na Vlado, ki temu sodišču preprosto ni po godu, in je posledično potrebno pobudnika (političnega aktivista?) ustrezno zaščititi? Je morda iz tega mogoče izpeljati sklep, da je zasebnost političnega aktivista (če gre res za to) pomembnejša od zasebnosti še mladoletnih otrok? Ne vem. A večina na Ustavnem sodišču ima vedno prav, saj tako pravita 26. in 41. člen ZUstS.

(3) Nadvse zgovorno je tudi dejstvo, kateri sodniki so bili proti zavrnitvi zadržanja bistvenih členov odloka (torej proti 3. točki izreka Sklepa št. U-I-83/20-10). Za zadržanje Odloka, ki je ključen za zavarovanje zdravja in življenja ljudi zaradi širjenja pandemije, so glasovali sodnici Mežnar in Šugman Stubbs ter sodnik Čeferin. To so natanko isti sodniki, ki so se v svojih pritrdilnih ločenih mnenjih k zadevi o financiranju izobraževanja v zasebnih osnovnih šolah (U-I-110/16 - vir) tudi najbolj razkrinkali. Prav ti sodniki torej svoj sodniški politični aktivizem postavljajo celo pred življenja in zdravje svojih sodržavljanov! Namesto, da bi tem sodržavljanom zagotavljali varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot to veleva 1. člen ZUstS.

Vsekakor bo zanimivo prebrati tudi ločena mnenja k Sklepu sodišča glede Odloka Vlade, ko bodo le-ta objavljena. Iz zadnje točke Sklepa je razvidno, da sta jih poleg vseh treh (vsaj na videz) ideološko aktivističnih sodnikov napovedala tudi sodnika Jaklič in Šorli. Ne gre dvomiti, da bo vseh pet ločenih mnenj predstavljajo dobro podlago za nadaljnjo analizo političnega aktivizma na Ustavnem sodišču.

(Dr. Peter Gregorčič je docent na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, eden od pobudnikov za oceno ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja  in občasni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

PRIHAJA NOVA KNJIGA BOJANA POŽARJA

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Peter Gregorčič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
Je zasebnost političnega aktivista pomembnejša od zasebnosti otrok? Ne vem. A večina na Ustavnem sodišču ima vedno prav.