V boju s pretirano birokracijo je združevanje agencij smiselno. Ralogov je več: zmanjšavanje števila zaposlenih, dvig kvalitete poslovanja, saj v Sloveniji kvalitetnega kadra primanjkuje. Bojazen, da bo prišlo do koncentracije moči je doveč, sak morajo agencije poslovati skladno z zakoni in predpisi in morajo biti neodvisne. Če to niso, so zato, ker se politika meš v njihovo delo. Ali se do sedaj ni, ko je politično nastavila vse direktorje, vse uprave, vse nadzorene organe. Če želimo prprečiti vdor politike v neodvisnost agencij, potem je potrebno spremeniti način imenovanja vodstev. Pri imenovanju zahtevati konsenz ali z dvotretjinsko večino, ali pa s kadrovskimi komisijami, ki morajo biti uravnotežene, polovico članov koalicija, polovico opozicija. Vse ostalo so pravljice. Če Evropa ne dopušča združevanja agencij, je razlog, da se to v Sloveniji kljub temu zgodi, velikost države. 2 milijona prebivalcev ne potrebuje enake administracije, kot večje države. Slovenija je med manjšimi in lahko redukcijo agencij opraviči s te, da je pač mjhna država. Tudi parlanemta nimamo tako velikega kot Francozi, ali Nemci.

Nepisano pravilo, kar se tiče kariere odstavljenih direktorjev ustanov, še bolj pa družb v gospodarstvu je, da po razrešitvi menjajo službo. Seveda v urejeni in predvsem normalni družbi, kar mi še zdaleč nismo. Tudi tu obstajajo izjeme, kot je npr. prehod v druge, nadzorne funkcije in podobno, če ne gre za odstavitev iz krivdnih razlogov. Če želi ta vlada dejansko prekiniti z dosedanjo prakso, naj za začetek na vodilna mesta kadruje nesporno strokovne kadre in ne režimskih hlapcev in kristoljubcev, ki jih tudi pri njej ne primanjkuje. Dosedanji direktorji pa še kdo zraven, če bo manever dejansko uspel pa naj si iščejo nove službe. Tisti, ki ima izpričane strokovne reference lahko tudi ostane kjer je, ali se ga prerazporedi ostali, kot npr. drugarica Muva, kateri se ob zasedbi vodilnega položaja na AKOS-u ni niti približno sanjalo o področju, ki naj bi ga vodila pa se napotijo na sončno upravo. V Ljubljani jo najdejo na Parmovi ulici.

Koliko jebivetrov s teh , kakor združenih, nepotrebnih agencij in uradov je ostalo brez službe? Če nobeden, potem takšen manever nima smisla. Eden od režimskih mnenjskih voditeljev, kakor politični komentator, dejansko pa gostilniški nakladač, Miha Kovač, bo tako še vedno hodil na nacionalno televizijo ter v svojem jecljajočem stilu udrihal čez Janševo vlado. Tudi njegova zanikrna hči, pije kri tistih ljudi, ki delajo in ustvarjajo. Ona ima vsak dan 8. marec. Drhal zato kriči in se dere ob petkih po Ljubljani. Za njih ukrepi ne veljajo. Če se ruši Janševo vlado je dovoljeno vse. Mrš!

@MaksutiAlem, jasno vsak zagovarja svoje privilegije.. Razvite EU države imajo bistveno manj tožilcev, sodnikov, uradnikov, administrativcev kot SI. Imajo pa bistveno več zdravnikov in drugega medicinskega osebja kot mii.. To so ostanki propadlega režima, ki je, da bi zavaroval svoje interese, večal zaposlene v represiji, izobraževanju. Za njihovo zdravje pa so skrbeli izbrani zdravniki. Iz BG so najvišji politiki prihajali v Lj k prof. dr. Branku Palčiču in prof. dr. Vladimirju Volovšku. Tudi Broza so obdelovali ljubljanski kardiologi in kirurgi. Tudi lj. ginekologija je bila privilegij. Naši politiki pa odhajajo na operacije v tujino, za otroke zbiramo zameške, ljudje pa umirajo, ker nimajo dostopa do ustreznega zdravljena. Kako pa je na teh agencijah pa je javna tajna...

A to pravijo vsi desničarji? Tudi tisti, ki so zaposleni v tej ,,preveliki,, upravi? Dvomim. Sicer pa ni pomembno kak kdo pravi, važno je, kaj nam govorijo primerjalni podatki. S tem se najprej pozabavajmo in potem govormo. In bomo presenečeni.

@Viktor: ker tega ne pravimo vsi ... to pravimo samo desničarji, da imamo preveliko državno upravo ... levičarji tega ne trdijo, ker so to njihove službe, njihov volilni bazen!

Agencije so lahko neodvisne ali pa odvisne pa če so vse na enem kupu, ali pa vsaka zase, kar ve vsak pravnik, z vsaj povprečnim znanjem evropske zakonodaje. Vse drugo je politika, ali pa kot v opisanem primeru individualizacija koristi.

Vsi pravimo, da imamo po nepotrebnem toliko direktorjev in tajnic, da imamo mega državno upravo... Ko pa se kdo lot reorganizacije in racionalizacije pri organizaciji, pa vsi v luft. Prej ali slej bo potrebna tudi reorganizacija OŠ. 10 ali več OŠ v kraju, toliko ravnateljev, toliko pomočnikov, računovodij... En direktor in deset strokovnih vodij je dovolj...