objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 12. oktober 2020 ob 06:00

KUL ali KAK, proba lahko vsak. In ponudba za Damijana, ekonomista na klic: Denar, pa ne bo mu treba delati.
Koalicija ustavnega loka ali Kolektor aneks koalicija?!
Forum !

Odpri galerijo

Potrebne parlamentarne glasove, kar sedem jih namreč, kot že rečeno, manjka, bodo tako ali tako nabirali drugi. Damijan pa se bo udobno sončil v novopridobljeni slavi medijske pozornosti. Dominantni mediji iz medijskega kartela v službi bivšega režima se tako ali tako že vse od spočetja tega političnega antikrista oziroma odrešenika, odvisno pač od vašega političnega zornega kota, trudijo, da bi celotni zgodbi nadeli pridih realnosti. Kar bo silno težko ... (foto: Bobo)

"Ko se torej politična in vsa ostala javnost ukvarja z (ne)dogajanjem na političnem parketu, pri tem pa Zares zanemarja dogodke, ki so se zares zgodili, je treba vedeti eno: KUL ali KAK, proba lahko vedno vsak, ni pa rečeno, da bo vsakemu oziroma še bolje komurkoli tudi dejansko uspelo."

Piše: Aljuš Pertinač

Teden, ki je za nami, nam je na političnem prizorišču prinesel veliko. Dogajanja namreč. Ogromno se je dogajalo, pa malo tega zares zgodilo. Kot bomo videli v nadaljevanju, Zares tudi sicer, čeprav formalno od 8. 10. 2015, torej že okroglih 5 let, ne obstaja več, dejansko politično pa od predčasnih volitev v državni zbor leta 2011, ko je prejel zares mizernih 0,65 odstotka oddanih glasov, v tem dogajanju igra pomembno vlogo. Kar ni nobeno posebno presenečenje. Zares je namreč vedno zraven takrat, ko se ogromno dogaja, pa zares malo konkretnega zgodi. Saj veste, kot turške telenovele. Vedno se ogromno dogaja, pa nikoli zares nič ne zgodi.

DAMIJAN IZ LABORATORIJA ZARES

Kaj se je torej v slovenski politiki zares dogajalo pretekli teden in kaj se v resnici ni zgodilo? Veliko. Najprej smo dobili kandidata za tehničnega mandatarja in predlog koalicije ustavnega loka (KUL). Nobena skrivnost ni, da je (raz)družena opozicija že dalj časa iskala kandidata za mandatarja, ki bi v parlamentu lahko zbral potrebnih 46 glasov, ki jih potrebuje za izglasovanje konstruktivne nezaupnice premierju Janezu Janši in za kasnejšo izvolitev novega predsednika vlade oziroma nove vlade. Sama namreč z imenoma, ki sta na voljo za prevzem tovrstne funkcije v lastnih vrstah, to pa sta glede na velikost poslanskih skupin in realno politično moč teh dveh političnih strank predvsem Marjan Šarec in Tanja Fajon, potrebnih poslanskih glasov nikakor ni zmogla zbrati.

Zato se je odločila za drugačno pot. Da bi ugriznil v kislo jabolko prevzema mesta kandidata za funkcijo mandatarja in s tem vodjo pisane opozicijske koalicije, ki, če citiramo vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana, med sabo ne želi sodelovati (Han je to povedal v parlamentu, ko ga je poslanski kolega Miha Kordiš iz stranke Levica imenoval za kolaboranta fašistične vlade), so zapored neuspešno poskušali prepričati Aleksandra Čeferina, Jožeta Mermala in Milana Martina Cvikla. Uspelo jim je šele v četrtem poskusu (sic!) z rednim profesorjem Jožetom Damijanom (že nekaj časa je brez P., ker se je ločil) z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EF UL).

Trenutek, ko je četrti izbranec dahnil usodni da oziroma ko je prišlo do tega bližnjega srečanja četrte vrste, je na twitterju v realnem času ovekovečil nihče drug kot Bojan Požar, alfa in omega raziskovalnega novinarstva v Sloveniji in portala, ki ga pravkar berete.

Zgodilo se je torej na EF UL, in to brez vednosti alfe in omege te fakultete in kljub formalnemu umiku iz politike pred leti še vedno sive eminence SD, dekanje Metke Tekavčič. Nje v zvezi s tem prav gotovo ni nihče nič vprašal, ker če bi jo, bi bila odločno proti. Karkoli si že kdo misli o Tekavčičevi, nikoli ni podpirala političnih projektov za enkratno uporabo.

Na fotografiji sta poleg že omenjenega Damijana, sicer soimenjaka glavnega junaka za ljubitelje grozljivk kultne filmske trilogije Znamenje, tudi henchman (*1) Gregorja Golobiča in propadli politik Bogdan Biščak ter nekdanji kriminalist, bivši predsednik Komisije za preprečevanje korupcije ter sedanji operativec in soprog direktorice informativnega programa Pop TV Tjaše Slokar Kos - Drago Kos. Po zaslugi Bojana Požarja pridobljen in javno objavljen fotodokaz torej ne pušča nobenega dvoma, da je ideja o Damijanu kot tehničnem mandatarju nastala v političnem laboratoriju propadle stranke Zares, katere alfa in omega je še vedno Gregor Golobič. Časovni žig objave fotografije pa hkrati dokazuje, da držijo tudi govorice, da je Golobič Damijana v privolitev v potegovanje za funkcijo mandatarja prepričeval več mesecev.

Damijan sicer v slovenski politiki, kot vemo, ni popolna neznanka. Bil je že minister za razvoj v prvi vladi Janeza Janše. Zgolj za tri mesece. Iz tistega časa je znan kot vodja tako imenovane skupine mladoekonomistov, v kateri so bili poleg njega še kolegi Igor Masten, Aleš Ahčan in Andrej Horvat, delno pa tudi Janez Šušteršič, in predvsem po izjavi, da so oni – Janševi verniki.

No, Damijan je kasneje več kot očitno zamenjal vero, manj znano pa je, da je v kratkem času opravljanja funkcije ministra to počel predvsem prek pošiljanja SMS-sporočil premierju Janezu Janši. Ker je bil minister brez listnice, pristojen za razvoj, je s svojim delom seveda posegal na področja drugih resornih ministrov, kar je kakopak zahtevalo precej usklajevanj. Damijanu, ki je pri svojem dosedanjem javnem udejstvovanju pregovorno len, se to seveda ni dalo. Zato je vsakič, ko se kateri od ministrskih kolegov ni strinjal z njim, poslal SMS Janši. Ko smo bili majhni, smo takšnim rekli tožibaba. No, in prvič, ko je od Janše dobil SMS z negativnim odgovorom, je Damijan užaljeno vzel svoji lopatko in kanglico ter (do danes) zapustil politični peskovnik oziroma odstopil.

Dobro obveščeni pravijo, da je Damijan danes tako zelo (politično) zaljubljen v Gregorja Golobiča, kot je bil svoj čas v Janeza Janšo. Ali bo tudi trajalo tako kratek čas, bomo še videli. Prav tako ni nobena skrivnost, da je Damijan poslovno (kot vemo iz njegovih zgodb o najemanju kreditov v švicarskih frankih, ima plačo rednega profesorja na EF tako ali tako samo za zraven) zelo odvisen od Draga Kosa. Damijan je tipičen ekonomist na klic. Torej za primerno plačilo vedno pripravljen javno zagovarjati ekonomsko neopravičljive oziroma nedokazljive trditve, kot je bila denimo tista v primeru Karavank, da se Sloveniji bolj splača, če drugo cev predora do Avstrije za 17 milijonov evrov več gradi Petričev Kolektor, ki ni zgradil še nobenega takšnega predora. Ker, kot že rečeno, dobro poznamo tudi njegove delovne navade, smo torej precej prepričani, da je zanj ponudba, ki je ni mogel zavrniti, zagotovo vsebovala vsaj dvoje: a) denar in b) da mu ne bo treba delati.

In to slednje tudi dejansko drži. Kajti od razglasitve za kandidata za mandatarja Damijanu dejansko ni treba več delati. Tudi KUL, v imenu katere bojda kandidira, so mu sestavili drugi. Vključno z imenom oziroma kratico, ki je tako abotno, da se ga je zagotovo spomnil Stojan Pelko, še eden od večnih Golobičevih poslušnikov iz političnega laboratorija propadle stranke Zares.

Potrebne parlamentarne glasove, kar sedem jih namreč, kot že rečeno, manjka, bodo tako ali tako nabirali drugi. Damijan pa se bo udobno sončil v novopridobljeni slavi medijske pozornosti. Dominantni mediji iz medijskega kartela v službi bivšega režima se tako ali tako že vse od spočetja tega političnega antikrista oziroma odrešenika, odvisno pač od vašega političnega zornega kota, trudijo, da bi celotni zgodbi nadeli pridih realnosti. Kar bo silno težko.

Tudi zato, ker tako kot Metke Tekavčič o Damijanu in ideji tehničnega mandatarja očitno nihče ni nič vprašal niti liderjev opozicijskega četverčka. To je bilo jasno razvidno iz mencanja na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana na hitro in na kateri so se zagovorili, da se jim je Damijan ponudil praktično sam, beri, da so jim ga vsilili iz političnega laboratorija propadle stranke Zares.

KUL ALI KAK

Tehnični mandatar je namreč nekdo, ki nima svoje politične moči, ampak deluje po nareku drugih, načeloma tistih političnih strank, ki ga podpirajo. V primeru Damijana pa je popolnoma jasno, da to ni opozicijski četverček, ampak so to sive eminence iz ozadja z Gregorjem Golobičem na čelu.
"Resnost" omenjenega političnega eksperimenta dokazuje tudi dejstvo, da ga je Janez Janša pospremil z enim samim tvitom, češ da gre za Kolektor aneks koalicijo (KAK), opremljenim s smeški.

GALE

Je pa Damijanovo razkritje poleg liderjev opozicije prav gotovo v slabšo voljo spravilo prvega žvižgača oziroma skesanca v državi Ivana Galeta. Na družabnem omrežju je namreč razkril, da je brezposeln. Formalno to sicer pomeni, da so ga na Počivalškovem Zavodu za blagovne rezerve izredno odpustili, dejansko politično pa, da se mora umakniti s prvega mesta kandidatov za nov nov politični obraz tranzicijske levice, saj mu je mavrično majico vodilnega v #samodanijanša koaliciji prevzel Damijan.

Še hujši udarec kot za Galeta, ki itak daje vtis, kot da vse skupaj počne iz dolgčasa, pa je Damijanovo samorazkritje gotovo za Šarca oziroma Fajonovo. Še posebno za slednjo, ker je ideja, da bi se Šarec slabo leto po neslavnem odstopu, ko je meni nič, tebi nič sam od sebe sredi polja snel puško z ramena in jo zabrisal v koruzo, ponovno zmagoslavno zavihtel na mesto predsednika vlade, enako verjetna kot to, da bi se ministra Tomaž Gantar in Aleš Hojs ter vladni govorec Jelko Kacin kdaj poenotili, kaj javno komunicirajo v zvezi z epidemijo. Torej nikakor.

FAJON, TO JE DRUGA PRIĆA

Tanja Fajon pa je seveda druga prića, kot bi rekli na našem nekdanjem jugu. Ko je namreč Dejan Židan konec maja letos (ne)pričakovano odstopil oziroma bil odstopljen z mesta predsednika SD, kot je v nedavnem intervjuju razkril glavni tajnik stranke Dejan Levanič, so pučisti v SD Tanji na silo želeli obleči mavrično majico vodilne v skupni razvrstitvi kandidatov #samodanijanša koalicije in s tem prehiteti Galeta oziroma Damijana pred zahtevnimi etapami iskanja 46 potrebnih glasov parlamentarne podpore. Kot se je sedaj de facto izkazalo, neuspešno. Ne samo da Fajonovi, kot kažejo zadnje javnomnenjske ankete, ni uspelo poraziti niti političnega luzerja Šarca. Ne samo da ji ni uspelo nadomestiti Galeta v srcih petkovih kolesarskih protestnikov in bivših novinarskih kolegov iz antijanša tabora. Sedaj se ji je na čelo kolone z impresivnim vlakom moštvenih kolegov iz ekipe centrov moči tranzicijske levice oziroma političnega laboratorija propadle stranke Zares ter z neženirano podporo dominantnih medijev dobesedno nasral, pardon izrazu, še Damijan. Ki sicer ima zelo omejene izkušnje iz izvršne veje oblasti, a ima, roko na srce, v nasprotju s Fajonovo strokovno kredibilnost, predvsem pa, kar je najpomembnejše, politično živi v Sloveniji. V nasprotju s Tanjo, ki je politično gledano izgubljena nekje na osi Bruselj–Berlin–Budimpešta–Zahodni Balkan–Orient.

Njena v veliki meri pirova zmaga proti simpatičnemu koroškemu fantu in poslancu SD Janiju Predniku na sobotnem kongresu SD, ki po slabe pol leta formalizira to, kar se je zgodilo po odstopu Dejana Židana, to še dodatno potrjuje. SD ima torej problem, da je že ob formalni izvolitvi Fajonove za njihovo predsednico popolnoma jasno, da ni prva kandidatka #samodanijanša koalicije za mesto predsednice vlade. Ne sedaj ne po volitvah. Še več, rezultat glasovanja na kongresu oziroma že sama Prednikova kandidatura to dodatno potrjujeta. Fajonova je namreč prejela 276 glasov delegatov, Prednik pa 107.

Preberite tudi:

"Golobič tri mesece prepričeval Damijana, obveščevalec Selan pa Fajonovo omrežil že kot novinarko, sredi Bruslja."

Dobršen del stranke torej v Tanjino vnebovzetje v obliki prevzema funkcije predsednice vlade že sedaj ne verjame. Če vemo, da je stranka za izvedbo digitalnih volitev angažirala Vuka Čosića, še enega v vrsti Golobičevih poslušnikov, bo Tanjina že do sedaj problematična legitimnost v vlogi voditeljice Socialne demokracije odslej še v družbi problematične legalnosti njene izvolitve. Precej slaba popotnica za naprej, ki jo bo tudi njena napoved po izvolitvi, da bo s svojo žensko energijo pripeljala Slovenijo med 10 najrazvitejših držav, težko spremenila. Kako za vraga, vas vprašam, če pa stranke, ki jo vodi, na anketah ne more spraviti niti na prvo mesto med opozicijskimi strankami, kaj šele ob bok vladajoči SDS?!

Ampak ko smo že pri volilnih rezultatih kongresa SD. Spodaj podpisani sem se pred petnajstimi leti tudi sam, takrat proti Borutu Pahorju, ki je kandidiral že tretjič, potegoval za funkcijo predsednika stranke, ki se je ravno na tem kongresu preimenovala iz ZLSD v SD. Pahor je takrat dobil 270 glasov delegatov, torej 6 manj kot tokrat Fajonova, moja malenkost pa 119, torej 12 več od Prednika. Toliko v poduk in razmislek tistim, v stranki in zunaj nje, ki v Predniku vidijo veliko upanje za prihodnost. Je pa zanimivo, da so mene takrat mediji spraševali, ali bom spričo volilnega poraza zapustil stranko in politiko, poslanec Prednik pa danes veselo razlaga, da je dosegel dober rezultat, na podlagi katerega bo gradil naprej, k odstopu ali izstopu pa ga ne poziva praktično nihče.

Fajonovi so za izvolitev javno čestitali bolj ali manj isti strankarski in politični priskledniki, kot so ji čestitali že ob imenovanju za vršilko dolžnosti dobre štiri mesece nazaj. Dodatno ji je čestital tudi premier Janša,


... ki se je ob tem obregnil ob njen freudovski zdrs, kot bi temu rekel psihoanalitik Roman Vodeb, ko je v kamero televizije zatrdila, da bodo Socialni demokrati storili vse, da Damijanov KULski poskus zamenjave vlade ne uspe.

Ni pa ji denimo čestital Uroš Jauševec, bivši dolgoletni glavni tajnik stranke, kar potrjuje govorice, da je Prednikova kandidatura tudi posledica razkola v birokratskem aparatu stranke na liniji Levanič–Jauševec.

HUAWEI

Zgoraj opisano (ne)dogajanje na političnem prizorišču je zasenčilo oziroma prekrilo dva pomembna dogodka, ki pa sta se dejansko zares zgodila (tokrat z malo začetnico) in bosta imela tudi ali predvsem politične posledice.

Prvi je ta, da se Slovenija očitno pripravlja na kibernetsko vojno s Kitajsko. Tako gre očitno razumeti predlog sklepa Vlade Republike Slovenije, o katerem je prvi poročal finančni tabloid (Finance). Na podlagi tega sklepa naj bi namreč Slovenija kitajskega telekomunikacijskega giganta in največjega svetovnega ponudnika telekomunikacijske opreme, podjetje Huawei, kot prva članica Evropske unije razglasila za "dobavitelja z visokim tveganjem". Oziroma podrobneje: "Družba Huawei in z njo kapitalsko, strukturno ali organizacijsko povezane družbe se opredelijo kot dobavitelji z visokim tveganjem."

Sklep je sicer označen z oznako interno, kar pomeni, da javnosti ni dostopen. Obrazložitev je napisana na strani in pol. Gradivo navaja štiri vire. Dvakrat wikipedijo, enkrat raziskovalno univerzo Brown, enkrat ameriško ministrstvo za trgovino in enkrat britansko poročilo o primerih pomanjkljivih praks Huaweija v Veliki Britaniji. Gradivo za ministrstvo za javno upravo pripravlja uprava za kibernetsko varnost, ki jo vodi Uroš Svete. Svete sicer na sceni velja za človeka Šarčevega mefista Damirja Črnčeca, je pa bil tudi mentor za diplomsko nalogo Janševega svetovalca za nacionalno varnost Žana Mahniča.

Nenavadno je, da o tako gospodarski, politični in varnostno-obrambni temi odloča pet ljudi in fikus na ministrstvu za javno upravo, ne pa denimo ministrstvo za obrambo, ministrstvo za gospodarski razvoj ali zunanje zadeve.

Nenavadno je tudi, zakaj bi Slovenija hotela kot prva članica EU javno užaliti Kitajce in največjega svetovnega ponudnika telekomunikacijske opreme razglasiti za poslovno in tehnološko persono non grata? Če res obstajajo varnostni zadržki za uporabo Huaweijeve opreme, česar pripravljavci gradiva na strani in pol sicer niti približno niso zmogli prepričljivo dokazati in čemur ne pritrjuje nobeden izmed ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri nas, bi se ga dalo izločiti drugače, s pogoji, ki bi veljali za vse ponudnike. Ne pa na politično in pravno neopravičljiv način. Si predstavljate, da bi Kitajska razglasila Slovenijo za državo visokega tveganja za tuja neposredna vlaganja?
Kakšne koristi si torej lahko Slovenija obeta od takšne odločitve? Nas bodo zaradi tega imeli raje Američani? Nam bodo zaradi tega konkurenčni ponudniki ponudili svojo tehnologijo praktično zastonj? Ali pa bomo zgolj deležni posmeha in karajočih pogledov iz Berlina, da o besu, ki se utegne sprožiti v Pekingu, niti ne govorimo. Slovenija je s podpisom posebne izjave z ZDA o varnosti 5G-omrežij in sledenjem politiki najrazvitejših in najkompetentnejših držav članic na tem področju storila popolnoma dovolj za varnost svojih telekomunikacij in kritične infrastrukture. Z nepotrebnim in nepremišljenim draženjem spečega kitajskega zmaja pa bi nasprotno ravno to dvoje postavila pod velik vprašaj.

2TDK PO ZAMENJAVI ZORKA

Drugi dogodek, ki se je zgodil relativno neopazno, pa je sporazumni odstop uprave 2TDK, državne firme za izvedbo projekta 2. tira. S čela projekta se je tako poslovil nekdanji prvi pivovar Dušan Zorko, bojda zaradi zamude pri projektu, ki pa je itak nastala predvsem zato, ker si je državna revizijska komisija za odločitev, ki ji običajno vzame dva meseca, tokrat vzela pol leta.
Nobena skrivnost ni, da je Zorko projekt 2. tira po vseh dostopnih podatkih peljal racionalno, učinkovito in v skladu z dobrimi praksami. Pridobljenih 500 milijonov evrov kohezijskih sredstev ter širok nabor kakovostnih in cenovno konkurenčnih ponudnikov za izgradnjo to dodatno potrjujeta. Zato tudi ni nobena skrivnost, da je bil Zorko ves čas trn v peti domačim gradbenim baronom z dvornim gradbincem KUL- oziroma KAK-koalicije, Petričevim Kolektorjem, na čelu. Janševa vlada je z menjavo vodstva 2TDK, ki naj bi bilo preveč blizu centrom moči tranzicijske levice, čeprav dejstva govorijo nasprotno, potencialno storila največjo uslugo ravno KAK-koaliciji, kot ji pravi Janša. Nekaj upanja sicer daje podatek, da je kadrovsko pri tej menjavi izvisela koalicijska NSi, ki se pregovorno dobro počuti na Škrabčevi domačiji, stičišču domačih gradbenih baronov, kar morda kaže na to, da jim Janša jemlje projekt 2. tira iz rok.

Na odgovor, kaj bo na tem področju storilo novo vodstvo 2TDK, je treba še počakati, v vsakem primeru pa bi vsakršna morebitna razveljavitev postopkov, ki so v teku, ali še bolj nora ideja o razbitju enotnega javnega naročila na ducat manjših, pomenila izgubo evropskih sredstev, odstop Evropske investicijske banke od projekta in de facto nezmožnost dokončanja za slovensko logistiko življenjsko pomembne transportne poti v dogledni prihodnosti.

Ko se torej politična in vsa ostala javnost ukvarja z (ne)dogajanjem na političnem parketu, pri tem pa Zares zanemarja dogodke, ki so se zares zgodili, je treba vedeti eno: KUL ali KAK, proba lahko vedno vsak, ni pa rečeno, da bo vsakemu oziroma še bolje komurkoli tudi dejansko uspelo.

*1 Poslušnik

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje #Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Hugo Flander :

22.10.2020 09:30

No, Marko Pigac objavi video na "fejsbuku", kako je v tem času v avstrijski Lipnici, le 8 kilometrov oddaljeni od njegovega Šentilja. Kratek video pospremi z besedilom: --------------- Marko Pigac was live. 16 hrs · Samo to bi rad povedal o naših ukrepih.. ki so po moje ironična anomalija. Včasih smo se delali norca iz Avstrijcev. Danes vidim, da so veliko pametnejši od nas. Njihovo življenje teče brez težav, čeprav smo mi “rdeči”, pa nas oni ne zapirajo ali preprečujejo, da bi prihajali k njim. Nas bo zagotovo ta kriza precej udarila po žepih, še posebej tiste, ki imajo kredite, ne smejo pa opravljati svojega dela. Rešitev ni na obzorju. Ne verjamem, da je rešitev zapiranje med 4 stene, nošenje mask na odprtem čistem zraku in policijske ure. Še manj kazni za “kršitve” neustavnih uredb. Ker eni se bodo vedno znašli, da ne bodo plačali kazni. Kot so se znašli, da smo mi plačevali njihove milijonske kredite, sami pa so šli v fiktivne osebne stečaje, danes pa vodijo državo. Virus je tu, virus bo vedno nekdo prinesel v državo, saj ga ni mogoče izkoreniniti. Kot rečeno, 8 min od moje dnevne sobe. Maribor mi je časovno dalje. Pa je Maribor postal mesto duhov. Posamezniki hodijo po cesti samo z očmi ven, delajo ovinke okoli nas kot da smo zombiji okuženi z neozdravljivim smrtonosnim virusom. Avstrijci, nekaj minut vstran pa kot da se ni nič zgodilo. PS Diesel je 0.929. Pri nas pa 1.025. Verjetno je še kaj cenejše. 15K Views 545 Likes61 Comments401 Shares ------------- Video beleži do sedaj 15.000 ogledov. Komentarjev je več kot 400. In če to recimo primerjam z oddajo Faktor... Seveda je video opazil tudi SDS plačanec Aleš Ernecl in lonček je koj pristavil tudi lažnivec Požar. Zakaj lažnivec?? Požarjev retweet Erneclu se glasi: ............ BojanPožar @BojanPozar Ni šel do Lipnice, ampak samo do Spielfelda. Kot običajno.+(smeško) 8:17 AM · Oct 22, 2020·Twitter for iPhone ............ Dodajam fotografijo prodajalne dirndlov - Gössl, katere se drži Adanitsch Coffeeshop, Hauptpl. 23, 8430 Leibnitz, Avstrija https://mappaustria.com/yer/gossl-leibnitz-57429.jpg

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
KUL ali KAK, proba lahko vsak. In ponudba za Damijana, ekonomista na klic: Denar, pa ne bo mu treba delati.