"Je pa res, da zgodba o konstruktivni nezaupnici, ki samo da še ni zdaj takoj vložena … traja nekaj mesecev. Tako da je opozicija medijsko izjemno uspešna. Tako dolgega vlečenja … politične zgodbe nismo že dolgo videli. Sedaj pa so pred dejstvom, da potrebujejo 46 glasov. In jih nimajo. In hočejo nekaj poslancev malo pritisniti. In jim rečejo, da ne. In oni naprej še malo pritisnejo. In oni še vedno odločni ne. Sedaj pa je finiš tekme. Brez sodniškega podaljška. Preveč so nategnili zgodbo, da bi še dolgo odlašali tolikokrat javno obljubljeno vložitev predloga konstruktivne nezaupnice."

Piše: Sebastjan Jeretič

Najprej moram izpostaviti, da sodelujem z ministrom Zdravkom Počivalškom in se od mene pričakuje, da bom pisal njemu v korist. To, "kar se od človeka pričakuje v neki vlogi", pa je aktualna tema, ker je to predmet postopka Komisije za preprečevanje korupcije. Komisija bo ugotavljala, ali je nekdo v neki javni vlogi ravnal v skladu s pričakovanji ali ne.

Mediji in opozicija KUL so sicer mesece napihovali zgodbo o hudi korupciji pri nabavi medicinske opreme v tistih norih tednih prvega vala, medtem ko organi pregona … dejansko ne vemo, kaj počnejo po razvpiti hišni preiskavi. KPK pa je jasno predstavila, kar bo preverjala: ali so ravnanja v skladu s pričakovanji.

Vendar so mediji sedaj kar hitro preskočili ta detajl, ki ga je predstavil predsednik KPK Robert Šumi v Odmevih. Preverili bodo le, ali je Zdravko Počivalšek v svoji vlogi ministra v celotni verigi odločanja in operativne kontrole ravnal tako, kot se od njega pričakuje.

In kaj se je od njega pričakovalo?

Vsem nam je bilo tiste prve dni jasno, da je stvar resna, sicer Janez Janša in Jelko Kacin ne bi hodila drug ob drugem. In ta resnost in dosežena pozornost nam je omogočila uspešno zajezitev prvega vala. Potem pa se je zalomilo v političnem prostoru.

Točka preloma je bil medijski prikaz nabave opreme z dokončnim žigom: korupcija. Vendar Komisija za preprečevanje korupcije pri tem ni zaznala korupcije, temveč bo preverila integriteto v tistem momentu, v tistem kontekstu. In kot je pojasnil predsednik komisije, to pomeni, ali je minister ravnal tako, kot se od njega pričakuje. Precej splošno.

In kaj se je v tistem konkretnem kontekstu od ministra pričakovalo?

Uskladiti postopke nabave do vzpostavitve drugih resorjev in nato sodelovanje v medresorski koordinaciji. Na samem začetku pa je bila naloga jasna: naročiti, kar se je na trgu dalo dobiti z dostavo takoj. Ne čez pol leta. Takoj, v enem mesecu ali dveh. Na podlagi predlogov zdravstva, ki so prihajali sproti, ker ni bilo centralne evidence stanja in potreb po opremi, in na podlagi razpoložljivosti na trgu ter logistike.

Precej je bilo govora o tem, koliko predlogov po mailih je bilo spregledanih in zato zamujenih. Pa vendar, nihče ni sprožil postopkov revizije, ki so pri nas običajna moda. Nihče se ni čutil oškodovanega, da je bil izločen iz postopka. In koliko mailov je bilo dejansko s/pregledanih? Na razne maile so prejeli okrog dva tisoč sporočil. Pregledali so jih 90 odstotkov in od tega je bilo dejansko izvedenih naročil (ne dejanske nabave, ampak naročil) za približno 2 odstotka.

To je bila realnost tistega momenta, ko je cel svet norel v bitki za opremo. Zato je vsakdo, ki je nekako argumentiral, da lahko v hitrem roku dostavi opremo, dobil za to priložnost in pogodbo. Zato se ni nihče pritožil na postopek naročila. Plačilo je bilo po dostavi. Razen v nekaj primerih, kjer so posebej pojasnili, zakaj je bil plačan avans in kako je bil zavarovan. In pri čisto vseh teh primerih je stvar pozitivno zaključena.

Recimo, kako je bilo v primeru respiratorjev. Za tisto, kar se dalo takrat dobiti takoj, je bilo na koncu sklenjenih šest pogodb. Trije ponudniki so v zelo kratkem času odstopili in javili, da jih ne morejo dostaviti. Od preostalih treh pa je en dobavil 7 respiratorjev, drugi pa 46. Samo GenePlanet je bil sposoben dostaviti večje število. In jih je dostavil. In sedaj v drugem valu delajo in so uporabljeni. Ob vseh zgodbicah.

Nekatere države so za nabavo angažirale svoje obveščevalne službe. Pri nas pa bi bil to škandal in moment za revolucijo. V Sloveniji so prve korake morali delati administrativni aparati, kakršni so pač bili. Podedovani. In s temi aparati je moral vsak minister izvajati svoje naloge – kar se je od njega pričakovalo. Pri nas je vlada prve tedne ob velikem številu uslužbencev v karanteni morala šele vzpostaviti sisteme vodenja.

Na samem začetku se je torej od ministra pričakovalo naslednje: da takoj nabavi, kar se nabaviti da. In to res takoj. Zato, ker je že bil minister in je imel svoj kabinet v pogonu. Drugi so kabinete šele prevzemali in so morali najprej vzpostaviti svoje sisteme, da so se potem takoj vključili v medresorsko delovno skupino.

In komisija bo presodila, ali je kot minister s svojim ravnanjem, klici in navodili deloval v skladu s pričakovanji. Ali je njegovo priganjanje uslužbencev, naj pospešijo določene postopke, ki so se sicer izšli uspešno, bilo v mejah pričakovanj, ki jih imamo od ministrov.

Pri tem se mi zdi pomembno izpostaviti, da predsednik KPK zelo korektno predstavlja poročilo in naslednje postopke. V nasprotju s korektnim delom komisije pa opozicija in mediji vzporedno gradijo drugo politična zgodbo. In javnost na koncu presodi. In ravna v skladu s to svojo sodbo.

Celotna zgodba in interpretacija pa se dogajata še v kontekstu momenta politične krize, ko poteka popolna ofenziva za rušenje vlade in se pri tem nabira 46 glasov. V tem političnem valu so vse posamezne teme podrejene tej volji za rušenje, ki jih naddoloči. In opozicija pri ustvarjanju javnega mnenja deluje izjemno uspešno. Po svoji zaslugi ali medijski, ni važno. Uspešna je.

Je pa res, da zgodba o konstruktivni nezaupnici, ki samo da še ni zdaj takoj vložena … traja nekaj mesecev. Tako da je opozicija medijsko izjemno uspešna. Tako dolgega vlečenja … politične zgodbe nismo že dolgo videli. Sedaj pa so pred dejstvom, da potrebujejo 46 glasov. In jih nimajo. In hočejo nekaj poslancev malo pritisniti. In jim rečejo, da ne. In oni naprej še malo pritisnejo. In oni še vedno odločni ne. Sedaj pa je finiš tekme. Brez sodniškega podaljška. Preveč so nategnili zgodbo, da bi še dolgo odlašali tolikokrat javno obljubljeno vložitev predloga konstruktivne nezaupnice.

In medtem ko na polju pod nadzorom KPK presoja integritete in ravnanja v skladu s pričakovanji poteka korektno in razume tudi kontekst momenta, na drugi strani poteka hkrati tudi medijski proces. Ti so najprej napihnili eno zgodbo, sedaj ko se je izkazalo, da je bila zgodba napihnjena, pa gre to kar mimo z enim kratkim (po dolgem času sicer res korektnim) prispevkom v TV-poročilih.

(Sebastjan Jeretič je politični analitik, svetovalec za politični marekting in stalni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.