objavi na
pozareport.si
Slovenija

Nedelja, 21. marec 2021 ob 06:00

Aberacije realnosti v dveh slikah: Upanje kot zadnje zatočišče levice, pa neodvisni in nepristranski mediji
Če povprečnemu novinarju slovenskega mainstream medija danes predate 100 strani dokumentacije, bo od groze pred vami kozlal. Ker, jebiga, zanj je to jedrska fizika. Če začnete naracijo s fašistično vlado, prisluhnejo brez dokazov in dokumentacije ...
Forum !

Odpri galerijo

Ker ti novinarji, ki delajo v mainstream medijih, so strahovito neizobraženi, popolnoma nerazgledani, številk se bojijo, baz podatkov ne znajo uporabljati, lastniških struktur ne znajo preiskati, če so oddaljene več kot en klik po googlu. So neuporabni. Edino, kar znajo, je zganjanje politične histerije ...

Piše: Rado Pezdir

Slovenska javnost ima v časih, ko se izkrivljene in lažne novice generirajo dobesedno na urni osnovi, marsikdaj težko nalogo izluščiti, kaj se v naši državi dejansko dogaja in kakšna je prava narava zadev, ki se vsak dan odvijajo kot kaka drama v neskončni turški telenoveli. Čeprav me mainstream mediji zelo inovativno označujejo za pripadnika hortyjevske hunte, pa vseeno upam, da bodo tisti, ki jim možganske frekvence lovijo samo levo politično propagando, poskusili prebrati in premisliti o zapisanem v temu članku. Nekje na levi bi namreč morali začeti razmišljati, zakaj nimajo vlade, zakaj so vsi njihovi poskusi brezupni in zakaj sfižijo praktično vse, česar se dotaknejo.

Prva slika: upanje kot zadnje zatočišče levice

Koalicija Kul je poskušala zrušiti vlado. Vse to vemo, to dramo smo opazovali, se ob njej čudili in na koncu ostali šokirani, kako neverjetno slabe poteze so bile odigrane. Najprej je bil tu radgonski politični čudež, ki je trajal, kako paradoksno, točno toliko časa, dokler ga ni javno odpravil Marjan Šarec z eno izmed svojih ljudskih modrosti. Ne vem, kaj točno je to že bilo, toda zdi se mi, da se je novi Janez Drnovšek poslovil z alegorijo o klanju prašičev. In potem se je tisti, ki je pošiljal nekdanjo predsednico Desusa kot kurbo z vaškega plesa, sam poslovil kot vegetarijanec s kolin. Kakorkoli že obrnete, ironija je fantastična. Posebno ko nekaj tednov kasneje bivši up v boju proti fašistični vladi, sedaj vegetarijanec na kolinah, pojasni, da so stranke koalicije Kul brezvsebinsko sranje in bo on ustanovil še eno partijo Alde v Sloveniji.

In ja, Kul politiki vegetarijanca iz Radgone niso več potrebovali, ker so pridobili bolj resnega igralca Karla Erjavca. Ker če ste brali leve medije, potem ste vedeli, igre je bilo konec, Erjavec, najbolj izkušen in spreten med njimi, naj bi v prvem koraku iz Orbanovega marionetnega režima potegnil DeSUS, potem pa še SMC, in Slovenija bi tako spet zadihala svobodno. Vsi vemo, kako se je to končalo – Erjavec ni prepričal niti lastne stranke. In ko je odšel novim izzivom na poti, ki si jih je, če prav razumem, zaslužil, ker je svojčas kot minister za zunanje zadeve lobiral za neko podjetje (fascinantno, izjava o nagradi za lobiranje sploh ne more več postati informacija, ki bi jo mediji kritično pretresli). Ob svoji novi mednarodni karieri je star dedec brez izkušenj v gospodarstvu (zunaj domene prej omenjenega lobiranja), ki komaj zna slovensko, pojasnil, da izstopa iz Desusa, ker to ni več stranka, kot je svojčas bila. Hočete prevod te izjave? Človek, ki je hotel postati mandatar, je imel tako slab vpogled v politiko, da ni razumel niti tega, da pri sebi doma nima podpore.

Ampak radgonski vegetarijanec in Karl Erjavec ter njuni kakor vrhunski politični shemi in genialni osebnosti nista nobeno posebno razkritje. Kdor je bil racionalen, je razumel, da gre za dva politična amaterja brez pravega dometa.

Toda tega vseeno niso razumeli dominantni politiki na slovenski levici. Kaj vam to pove o koaliciji Kul? Kajti bodimo iskreni, ni šlo za divje sheme, trojne igre in neverjetne preobrate, ki bi obema mandatarjema preprečili zrušitev orbanizma in instalacijo svobode, šlo je za popolnoma nekompetentne poteze in argumentacije na meji verbalne diareje, ob katerih je postalo sram tudi tiste, ki so to nemoč spremljali.

Torej, če menite, da je problem v radgonskemu vegetarijancu in Erjavcu, se motite, problem je v levem delu slovenske politike, oba mandatarja sta enostavno najboljše, kar so lahko ponudili in okoli česar so se lahko strinjali. Kul je pač povabil vegetarijanca na koline in temu se zdaj čudi, potem pa je povabil še političnega klovna in se zdaj čudi, da je doživel komedijo absurda v državnem zboru. Kdo je tu nor?

Zato bi vas, če ste na levici, moralo začeti skrbeti, ali so vrhovi koalicije Kul res tisto, kar je sposobno ta del politične scene vrniti na oblast. Lahko si lažete, lahko pa začnete razmišljati o tem, kar je očitno: koalicija Kul je kul samo, če vas zanima amaterska peta liga.

Druga slika: neodvisni in nepristranski mediji

Ne bi razlagal svoje pozicije o pristranskosti medijev, ker bi težko uničil kontraargumentacijo, da je to moja osebna pristranskost, zato bi vam pristranskost mainstream medijev raje poskušal opisati na primeru dveh zgodb, ki so pod sumom cele serije kaznivih dejanj.

Če pišem o milijardnem primeru Farrokh, moram privoliti v dejstvo, da obstaja Superman in da Ana Karenina prenaša sredstva za nakup pohištva, sicer sem orbanovec. Če opozarjam na napake kriminalistov in tožilstva, sem kot Hojsov vojščak in Mahničev pribočnik del fašistične zarote, ki obračunava z nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) in tožilstvom. Še več, ker pišem o primeru, ki je ogrozil nacionalno varnost, me začne preiskovati komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), 24ur.com pa začne spodbujati tožilstvo in NPU, naj me začnejo sodno preganjati.

Če bi pisal o tem, kakšen je mehanizem pranja denarja Dijane Đuđić, bi postal medijski heroj. Čakale bi me naslovnice, nenehno sklicevanje na moje preiskovalno delo, kdo ve, morda bi postal nov stalni analitični vseved v mainstream medijih, morda celo nov kandidat za vegetarijanske koline.

Vsekakor pa bi bil strokovnjak, forenzik, argumentirani preiskovalec. Če bi razkrival napake kriminalistov in policije v tem primeru, bi bil heroj razkrivanja nesposobnosti v obeh institucijah.

Ampak v čem je vsebinska razlika v obeh primerih pranja denarja? Je ni. Zakaj bi bil potem heroj, če bi pisal o Đuđićevi? Saj veste, ker je tam eno posojilo.

Zakaj sem fašist, ker pišem o primeru Farrokh? Saj veste, ker je tam neka nedefinirana, ampak očitno slaba vest dela levega spektra slovenske politike.

Kakšni so torej ti mainstream mediji? Danes lahko na prste ene roke preštejete novinarje, ki razumejo, kaj gledajo, če jim na mizo postavite bilance ali pa izkaze poslovnega izida podjetja. Ti novinarji, ki delajo v mainstream medijih, so strahovito neizobraženi, popolnoma nerazgledani, številk se bojijo, baz podatkov ne znajo uporabljati, lastniških struktur ne znajo preiskati, če so oddaljene več kot en klik po googlu. So neuporabni. Edino, kar znajo, je zganjanje politične histerije. Brez šale, če povprečnemu novinarju slovenskega mainstream medija danes predate 100 strani dokumentacije, bo od groze pred vami kozlal. Ker, jebiga, zanj je to jedrska fizika. Če začnete naracijo s fašistično vlado, prisluhnejo brez dokazov in dokumentacije, z nepovezanimi dokumenti ob polučinkoviti teoriji zarote pa jim lahko prodate pravljice in se bodo proti fašistični vladi borili do zadnje kapljice vaše krvi. Če želite primer te nore kolizije med neuporabnimi politiki in podpovprečnimi in neizobraženimi novinarji, si še enkrat preglejte, kako sta predsednik Knovsa Matjaž Nemec in urednik portala 24ur.com kot ključni element zagovora svoje teorije zarote predstavila Supermana.

Ali lahko zdaj, če ste na levi, prosim posvetite 10 odstotkov vašega časa za premislek o smiselnosti podpore vse nižje operativni ravni leve politike in levih mainstream medijev? Iskreno, še vedno vam ostane 90 odstotkov za to, da lahko sovražite fašistično vlado. Ker če mislite, da na levi strani ni problemov in še ni prišel čas za spremembe, potem se počasi selite v peto amatersko ligo. Vegetarijanec s kolin? Erjavec? Superman? Ni treba pogoltniti čisto vsega in ni se treba bati premisleka, saj če podvomite o svojih, to še ne pomeni, da ste postali horthyjevci, pomeni samo to, da ste se nažrli absurdnih in neuporabnih idej.

(Rado Pezdir je profesor ekonomije, publicist in stalni komentator oddaje Faktor)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
rado pezdir

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger :

16.04.2021 11:35

Jernej Zupančič, komunistom je bilo blizu - "Konstrukcija, montaža, podtikanja in laži". Od začetka so počenjali svinjarije, se med sabo prepirali, tožarili...: "Leta 1922 je bil na Dunaju kongres KPJ. Kominterna pod Leninovim vodstvom je vodstvo stranke obtožilo za neuspeh pri izvedbi oboroženega prevzema oblasti v Jugoslaviji, zato je odstavila Markoviča in Filipoviča. Lenin je za novega sekretarja KPJ določil Mihaila Todorovića. Leta 1923 je Kominterna za novega sekretarja KPJ določila Trišo Kacleroviča., dve leti kasneje leta 1925 pa so mesto generalnega sekretarja KPJ znova zaupali Simi Markoviču. "Okoli 900 jugoslovanskih komunistov, vključno z vodstvom KPJ se je leta 1926 preselilo v Stalinovo Sovjetsko zvezo. Med vodilnimi slovenskimi komunisti v Moskvi je bil takrat Dragotin Gustinčič. Leta 1928 je znova prišlo do razkola v KPJ. Mladi komunistični funkcionarji, kot so Djuro Djaković, Blagoje Parović, Josip Broz in Edvard Kardelj, ki so ostali v Jugoslaviji so očitali vodstvu KPJ, da odstopa od načel Leninove in Stalinove politike. Djuro Djaković in Josip Broz sta maja 1928 poslala Kominterni in Stalinu znano pismo s sklepi 8. mestne konference komunistov v Zagrebu. V pismu sta obtožila vrh KPJ v Moskvi, da odstopa od Leninove in Stalinove politike, da je nesposoben, odgovoren za neenotnost KPJ in ju prosila za posredovanje. Na presenečenje Centralnega komiteja KPJ v Moskvi je Stalin ugodil Djakoviću in Brozu ter razrešil Simo Markovića. Djura Djakovića je imenoval za začasnega vodjo KPJ. Novembra 1928 je Stalin Djura Djakovića imenoval za organizacijskega sekretarja KPJ, Jovana Malešića pa za političnega sekretarja. Leta 1929 se je kraljevina SHS preimenovala v Jugoslavijo, zaradi spopadov med Hrvati in Srbi, pa je jugoslovanski kralj začasno razpustil parlament in uvedel diktaturo. Nezadovoljstvo državljanov je poizkušala izkoristiti KPJ. Vodstvo stranke je po nalogu Stalina, s skupino komunistov takoj odpotovalo v Jugoslavijo, s ciljem izvesti oborožen državni udar, s katerim bi komunisti prevzeli oblast in izvedli revolucijo. Jugoslovanska policija je v oboroženih spopadih s komunisti ubila nekatere visoke komunistične funkcionarje, 82 pa jih aretirala. Leta 1931 je kralj Aleksander ukinil diktaturo in znova uvedel parlamentarno demokracijo. KPJ je ostala prepovedana stranka. S posebnim odlokom Stalina in Kominterne je bil za novega generalnega sekretarja KPJ na mesto ubitega Djakoviča imenovan Anton Mavrak. Zaradi medsebojnih obtožb jugoslovanskih komunistov je Stalin leta 1932 odstavil Mavraka in za novega generalnega sekretarja KPJ imenoval Milana Gorkića, ki je deloval pod ilegalnim imenom Josip Čižinski." Leta 1934 so se znotraj KPJ dogovorili o ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in Komunistične partije Hrvaške. Na skrivnem kongresu KPJ leta 1935 v Splitu so komunisti za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in njenemu voditelju Stalinu. Vendar pa je na kongresu v Splitu znova prišlo do razkola v stranki, do spora med dvema skupinama, ki sta želeli prevzeti vodstvo KPJ. V skupini, ki jo je vodil Gorkič so bili Sima Marković, Filip Filipović, Štefan Cvijić, Kamilo Horvatin, Kosta Novaković, Stjepan Grzetić in ostali. V drugi, manjši skupini, ki jo je vodil Josip Broz so bili Moša Pijade, Petko Miletić, Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Ivan Milutinović in drugi. Zaradi obtožb je Kominterna julija 1937 generalnega sekretarja KPJ Gorkiča poklicala na zagovor v Moksvo. NKVD ga je obtožila vohunstva in ga usmrtila. Stalin je dal likvidirati številne vodilne jugoslovanske komuniste, zlasti iz Gorkičeve skupine. Od 900 jugoslovanskih komunistov je preživelo le 12. Ubita sta bila tudi Filip Filipović in Sima Marković. Med redkimi preživelimi je bil tudi slovenski komunist, član Kominterne Dragotin Gustinčič. Kominterna je leta 1938 za novega generalnega sekretarja imenovala Josipa Broza Tita." Wiki... Takšni so bili predhodniki, takšni so sedaj komunisti. Delajo intrige, organizirajo diverzije, LAŽNO OVAJAJO v EU, prej pa v Moskvo.
Frane Praprotnik :

16.04.2021 09:36

...Torej, "veliki pok" sedaj prihaja od "što južnije, to tužnije", iz Balkanskega kotla....Za izganjanje hudiča, oziroma Janše, so dovoljena vsa sredstva, kot je dejal Edi Kardeljev, tako doma kot v tujini....Nepredstavljivi teror, ki ga zganja ta diktator je potrebno internacionalizirati, da bo ves svet videl kakšen hudobec je, še meje bi premikal.....Malodane vso deželico je ogradil z bodečo žico, tako kot nekdaj v jeku revolucije oni general Graziolli našo ljubo prestolnico.....Res, ta Janša je tiran, da mu ni para v svetu in okolici, pravcati Brdavs, vam rečem.....Glede takšnih ali drugačnih povezav z Republiko Srpsko, prijazno svetujem sokomentatorju, da naj jadra usmeri k prvemu režiserju, ki biva v bližini Gradaščice, tam bo dobil informacije, ki jih zaman išče in insinuira pri PV.......Glede Albanije in Kosova, ter ostalih "strateških" vprašanj, ki se tičejo Balkana, EU in širše, ni panike......Stvari ima trdno v rokah skupina Bilderberg, oni bodo to uredili kot so si zamislili, nekaj so že veliko pa je še ostalo....Kosovo in njihovih 41 rudnikov, ki so jih najbolj zanimali je v njihovih rokah, Billa Clintona še danes slavijo kot osvoboditelja.....Zakaj že?....Aja, ta možak je pomemben član skupine Bilderberg.....Če so jim "uspele" volitve v ZDA, ob izdatni pomoči domače CFR, katere član je tudi Clinton in njegova gospa, je vse ostalo zanje le mala malica........Ja, "novi svetovni red" je na pohodu, po meri slednjih seveda......
Hugo Flander :

16.04.2021 09:16

Dodajam @Borutu Rojcu, ki zapiše: #... Najbolj bosa pa je ta, kar berem v članku, da bi Izet, Hajro, Meho in Safet glasovali oz. dali glas Željku na volitvah. Tile ,, za dom spremni,, Mamiči in Mršiči, ga ,, ornk biksajo,, # -------------------- Glüks Ime Nenad u modernoj Hrvatskoj Nenad je muško ime, u Hrvatskoj uglavnom hrvatsko, ali i srpsko. Ime Nenad jedno je od najčešćih imena (među prvih sto) u Hrvatskoj, gdje danas živi preko deset tisuća ovakvih imenjaka. Vir: Acta Croatica ------------- #Slovenska veleposlanica v BiH Zorica Bukinac-ova pa je v razgovoru z oblastmi v Sarajevu zatrdila, da Slovenija podpira evropsko pot BiH. Kar seveda pomeni, tudi njeno ozemeljsko celovitost.# -------------- Slovenka Zorica Bukinac-ova je bila v BiH klicana za zagovor in ne na "kramljanje", kakor se "zapiše" Nenadu v reviji Reporter. Kaj Nenada moti v BiH, nam pove ta njegov stavek v članku: #Tako ima bošnjaška stran v predsedstvu zdaj de facto dva predstavnika, srbska enega, hrvaška pa nobenega.# ------------- In še en hrvaški "Slovenac", Aljoša Dragaš na tviterju... Aljoša Dragaš@AljosaDragas necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-plenkovic-skupaj-proti-sarajevu-865547 Tale naslov "neodvisnega" portala ne samo, da je nevaren za BiH; nevaren je tudi za Hrvaško v zunanjepolitičnem in Slovenijo v notranjepolitičnem smislu @tfajon bi zdaj na naše ulice pognala še tukaj začasno zaposlene muslimane/Bošnjake 8:16 AM · Apr 15, 2021·Twitter Web App

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Aberacije realnosti v dveh slikah: Upanje kot zadnje zatočišče levice, pa neodvisni in nepristranski mediji