objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Torek, 2. julij 2019 ob 06:13

Zakaj se Slovenci delimo na naše in njihove namesto na poštene in pokvarjene, nedolžne in krive?
Ali zločin in kazen Aljuša Pertinača ...
Forum !

Odpri galerijo

Ja, vstopili smo v EU in Nato, prevzeli smo evro in smo del schengenskega območja, ampak delimo, delimo pa se še vedno na naše in njihove. Ne na poštene in pokvarjene. Ne na nedolžne in krive. Na naše in njihove.

ZLOČIN IN KAZEN

Piše: Aljuš Pertinač

Slovenija se vrača v leto 1991. Letošnji maj nam je serviral najnižjo povprečno majsko temperaturo po letu 1991. Junija nam je bistveno bolj vroče. Enako kot pred 28 leti, ko se je ob razglasitvi samostojnosti začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Kaj je razlog, da se spet vračamo v tiste usodne čase, ko smo se delili na naše in njihove? Naši smo bili takrat praktično vsi Slovenci, enotni kot še nikoli prej, da zaživimo v samostojni, svobodni in demokratični državi, ki smo jo bili pripravljeni obraniti tudi z orožjem. Njihovi pa so bili JLA, velikosrbska politika in partijski režim v Beogradu.

Danes te enotnosti nismo več zmožni. Na naše in njihove se delimo znotraj istega naroda, čeprav smo leta 1991 verjeli, da se bomo delili na poštene in pokvarjene, nedolžne in krive kakor ves razviti demokratični zahod, ki smo se mu tako vroče želeli priključiti. Ja, vstopili smo v EU in Nato, prevzeli smo evro in smo del schengenskega območja, ampak delimo, delimo pa se še vedno na naše in njihove. Ne na poštene in pokvarjene. Ne na nedolžne in krive. Na naše in njihove. Ampak to ni zgodba o njihovih. Še manj je to zgodba o naših. To je zgodba o zločinu in kazni. O poštenih in pokvarjenih. O nedolžnih in krivih. In v njej nastopajo tako naši kot njihovi. Na obeh straneh, da ne bo pomote.

NAGIB ZA NAPAD NA DANIJELO RUŽIČ

IZHAJA IZ NJENEGA ZASEBNEGA ŽIVLJENJA

Bolj suhoparnega, neosebnega in hladnega, ja, na nekakšen perverzno mazohističen način celo krutega naslova si skoraj ni mogoče izmisliti. Dominantni mediji v državni, paradržavni in tajkunski lasti so namreč s takšnim oziroma podobnimi naslovi pospremili novico, da je policija končno uradno priznala, kar smo v resnici vsi že ves čas vedeli. Vsi skupaj, policija, sodišče, tožilstvo in dominantni mediji ter dežurni apologeti tranzicijske levice oziroma globoke države, kar sicer redno zavijajo v celofan borbe za pravno državo in proti sovražnemu govoru, so osem dni tiščali glavo v pesek in verjeli v praktično nemogoče. Namreč, da mariborske sodnice ni brutalno pretepel, beri poskušal umoriti, njen zasebni partner, ampak da je šlo za dejanje kriminalnega podzemlja po naročilu politične opozicije, ker je sodnica, ki je doživela žalostno usodo, pač del krivosodja.

Verodostojne informacije o tem, za kaj je v resnici šlo, so se v javnosti pojavile praktično dan po napadu. Pa vendar je policija potrebovala šest (!) dni, da je izvedla hišno preiskavo. Potem je tudi končno uradno priznala, da je pretepeno sodnico varovala ves čas, od 17. do 24. junija. Torej je že takrat prekleto dobro vedela, kdo je storilec. In pozor, storilec, se pravi skoraj morilec, je žrtev ves ta čas obiskoval v bolnišnici. Si predstavljate, da vas tip, ki vas je brutalno prebutal, skoraj umoril z bejzbolskim kijem, potem mirno več dni zapored obiskuje v bolnišnici? Vi pa ležite tam, praktično nepremični in prepuščeni njemu na milost in nemilost? Oh, ja, ves čas vas varuje policija. Taista policija, ki je osem dni vedela, kdo je storilec poskusa umora, in mu ves ta čas ni odvzela prostosti. Milko Novič je bil v priporu. Tomaž Lovše je bil v priporu. Andrej Šiško je bil v priporu. Andrej (H)orvat pa se mirno sprehaja naokrog, po Mariboru, medtem ko je njegova partnerka, ki jo je poskušal umoriti, na vozičku.

Je pa predlagala prepoved približevanja. Veste, za kaj dobite prepoved približevanja? Če nekoga pljunete ali zmerjate. In po novem očitno tudi za poskus umora. No, za to slednje očitno ne. Sodišče je namreč predlog za prepoved približevanja zavrnilo. Zavrnilo! Pravnomočno! Saj veste, nagib za napad na nesrečno sodnico izhaja iz njenega zasebnega življenja. V to pa se sodišče, kot vse kaže, ne misli vmešavati. In lepo prosim, ne mi govoriti, da je šlo zgolj za napad s hudo telesno poškodbo. Kdor žensko tako brutalno pretepe z bejzbolskim kijem, da ji zlomi lobanjsko dno, jo hoče ubiti. In pika.
Skratka, tisti hip, ko je postalo uradno to, kar nam je bilo, tako našim kot njihovim, že ves čas jasno, da ne gre za kriminalni napad s političnim ozadjem, so dominantni mediji in apologeti tranzicijske levice, beri globoke države, praktično izgubili zanimanje. Ker ne gre za njihove, to naših ne zanima. Obrnjeno seveda velja za naše. Ker je bolnik, ki je poskusil umoriti svojo partnerko, bojda zato, ker se kurba naokrog in ni prišla na valeto svoje hčerke (ja, za takšne stvari je pri nas po novem očitno dopuščena smrtna kazen, storilec pa lahko žrtev neuspelega poskusa izvršitve umora celo obiskuje in se brani s prostosti), po naključju Andrej (H)orvat, so naši takoj pomislili, da gre za nekega drugega Andreja Horvata, ki je član Socialnih demokratov, in zgodba jih je nenadoma začela zanimati. Tako to gre pri nas. Namesto na nedolžne in krive se delimo na naše in njihove.

Za nas, ostale pa je seveda pomembneje, kar nam trenutno še iz Anglije, njenega najbolj zahodnega dela, domačini mu pravijo kar konec sveta, razkriva Bojan Požar. Da ima namreč, kot že ves čas trdi bivši mariborski župan in policist kriminalist Franc Kangler, Andrej (H)orvat povezave s Sovo in izvrstne zveze na sodišču (vir). Tak status očitno potrebuješ, da se za poskus umora iz ljubosumja lahko braniš s prostosti.

Gnusni zločin se je torej zgodil tako rekoč na državnem ozemlju in storilec je očitno neke vrste državni organ. Kakšen, še ne vemo. Videti pa je, da precej močan, ker v njegovo zasebnost po mnenju dominantnih medijev in apologetov tranzicijske levice, beri globoke države, očitno ni dovoljeno posegati niti v toliko, da bi objavili njegovo ime. So pa seveda vsi po vrsti mirno objavili ime njegove žrtve.

Mogoče se odgovor za ta aboten poskus izenačevanja krivde skriva v reakciji dežurnih iskalcev pozornosti. Oglasila sta se vsaj dva. Prva je bila Angelca Likovič, na facebooku:

Zanjo že vemo, da ima mnenje o vsem in vseh. In da seveda rada pluje proti toku. Tudi tokrat nas ni razočarala. Angelca namreč prav dobro ve, za kaj je šlo pri poskusu umora. Za kurbarijo namreč in kurbarija je vendar smrtni greh. Zato Angelca za nesrečno žrtev nima milosti. Dobila je to, kar si je zaslužila, je smrtno resno pribila. Kaj se pa kurba naokrog in ne hodi na hčerkino valeto, a ne, Angelca?
Tovrstni umobolni javni izpadi skoraj ne zaslužijo komentarja. Zato si bomo zgolj izposodili komentar Anje Ramšak, ki je ženska in pove vse o solidarnosti oziroma umanjkanju te pri nežnem spolu.

Vir: facebook Vir: facebook

Drugi, ki se je oglasil, na twitterju, je bil psihoanalitik in stalni komentator oddaje Faktor na TV3 Roman Vodeb. On je najprej pokaral avtorja tega zapisa, ker išče drek v vsaki pizdariji in ne vidi, da si je sodnica, kot meni Angelca, kriva sama oziroma je jedro problema.

Malo kasneje pa je, ko je očitno ugotovil, da ni prvi, ki ščije proti vetru oziroma želi biti izviren, delno pokaral še Angelco.

Skratka, drage moje in dragi moji, če seksate in pri tem nikogar ne boli, potem v resnici sploh ne seksate. Oba komentarja seveda poudarjata večinsko predstavo, zakoreninjeno v glavah Slovencev, naših in njihovih, nedolžnih in krivih, poštenih in pokvarjenih, da je tisto, kar se dogaja za štirimi stenami ali v tem primeru na dvorišču hiše v državni lasti, zasebna zadeva, o kateri razen neposredno vpletenih in dežurnih komentatorjev tipa Angelca ali Vodeb nihče nima pravice soditi. Saj poznate izjave sosedov, ki niso umanjkali niti tokrat, v stilu: super družina so bili, prijazni, nikoli se niso prepirali, potem pa je on kar naenkrat pobesnel in s sekiro pobil vse, na koncu pa še sebe.

Tovrstni miselni okvir seveda zanika pridobitve, v prvi vrsti emancipacije žensk oziroma, če hočete, feminističnega gibanja, ki je že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doseglo, da je politično tudi tisto, kar je zasebno. Kar pomeni, da to, kar se dogaja za štirimi stenami in zadeva odnose med spoloma, ni zasebna stvar, v katero se nihče nima pravice vtikati. Povedano enostavneje – da ženska ni (več) lastnina moškega. Na žalost so domače dežurne sufražetke oziroma feministke na to seveda gladko pozabile.

Vir: twitter Vir: twitter

Se ve, preveč so zaposlene s preganjanem sovražnega govora in borbo za spolno nevtralne veceje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki bodo vsem 72 sociološkim spolom (toliko jih baje pozna facebook, kjer sicer poleg twitterja in delno instagrama bijejo največ svojih feminističnih bitk) omogočali, da bodo šli brez skrbi na potrebo.

Tudi oblast, beri tranzicijska levica/globoka država, ki je prve dni po poskusu umora zasedla naslovnice s pozivi, naj se ustavi "organizirano nasilje proti pravni državi", je nenadoma obmolknila. Družinsko nasilje? Kampanja "vsaka peta ženska pretepena, vsaka sedma posiljena"? Ne? Seve, bolj problematično je, v katerih medijih oglašujejo državna podjetja in da besede sprožajo nasilje, a ne, Marjan?

Vir: twitter Vir: twitter

Kaj za vraga potem sproža umanjkanje besed? Nepoimenovanje storilca? Neodreditev pripora? Neodreditev prepovedi približevanja? Branjenje s prostosti? Sodnico s počenim lobanjskim dnom na invalidskem vozičku? Vse to in pa občutek med ljudmi, našimi in njihovimi, da pred zakonom res nismo vsi enaki. Da se izenačuje nedolžne in krive, poštene in pokvarjene. Klinc gleda takšno pravno državo, vam rečem.

ZLOČIN IN KAZEN NA PRIMERU ZASEBNIH OSNOVNIH ŠOL

Ko smo že ravno pri našem Marjanu … Premier se je zapletel v vsaj še eno, tokrat institucionalno zgodbo o izenačevanju krivde. Govora je seveda o sedaj že skoraj pet let stari odločbi ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Vsi vemo, tako naši kot njihovi, da je ustavno sodišče odločilo, da mora država izobraževalni program v vseh osnovnih šolah, ne glede na to, kdo jih ustanovi (lokalna skupnost ali zasebnik), financirati enako, torej 100-ostotno. Do sedaj je država to počela za javne šole 100-odstotno, za zasebne večinoma 85-odstotno, za kakšno zasebno osnovno šolo pa celo 100-odstotno, ampak to je že druga zgodba.

13. manjšinska mavrična vlada Marjana Šarca s podporo samoizpovedno opozicijske stranke Levica sedaj predlaga spremembo zakona, ki naj bi uresničila odločbo ustavnega sodišča. Naj bi, ker nam je vsem, tako našim kot njihovim, kristalno jasno, da tega ne počne. Še več, kot sta bolj ali manj plastično ugotovili tako vladna služba za zakonodajo (jep, bivši v.d. direktorja Janez Pogorelec je sedel na sejah vlade poleg našega Marjana) kot zakonodajno-pravna služba državnega zbora (jep, predsednik državnega zbora je naš Dejan Židan), predlagana sprememba zakona ne samo da ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča, ampak celo postavlja zasebne osnovne šole in njihove učence v še slabši položaj, ker jim namenja celo manj javnih sredstev, kot so jih dobili do sedaj. Z drugimi besedami: je protiustavna. S protiustavno novelo nad protiustavni zakon, če to ni remek delo pravne države, potem pa res ne vem …

Na tem mestu naj mi bo dovoljena pripomba, da osebno ne vidim nobene potrebe po tem, da bi država 100-odstotno financirala izobraževalni program na šolah, ki jih niso ustanovile lokalne skupnosti, ampak zasebniki, zgolj zato, ker imajo ti programi javno veljavnost. Tudi vozniški izpit, ki ga opraviš na zasebni avtošoli, ima javno veljavnost, pa to ne pomeni, da ga plača država. Enako velja denimo za tečaje tujih jezikov. A to je pač moje mnenje, do katerega imam pravico, na drugi strani pa imamo odločbo ustavnega sodišča, ki jo je pač treba spoštovati. Mar ne? Eeee, ne povsem. Naš Marjan namreč bolj kot ustavnemu sodišču ali obema pravnima službama, svoji in parlamentarni, verjame resornemu ministru Jerneju Pikalu, ki mu je zatrdil, da predlagana novela izpolnjuje odločbo ustavnega sodišča. Si predstavljate, da bi Pikalo našemu Marjanu povedal, da je ta hip zima? Marjan bi utegnil iti takoj smučat na Krvavec in bi se čudil, zakaj ni snega.

V resnici gre seveda za še eno klasično zgodbo naših in njihovih. Ker v zasebne šole hodijo njihovi in ker na ustavnem sodišču nimajo večine naši, bomo pač izenačili krive in nedolžne ter kaznovali zasebne šole in starše otrok, ki hodijo v te šole. Njihov položaj bomo torej de facto in de iure še poslabšali. Prav jim je, kaj pa hodijo v njihove šole namesto v naše.

Zato, ko boste naslednjič slišali, da je kakšen njihov pretepel sodnico ali da je kakšen naš pokazal svoji babi, kar ji gre, ne pozabite, da ne gre za naše in njihove, ampak vedno za krive in nedolžne, poštene in pokvarjene.

(Aljuš Pertinač je voditelj televizijske oddaje #Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
aljuš pertinač marjan šarec janez pogorelec Dejan Židan Jernej Pikalo

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

borut rojc

2019-10-18 11:44:07


Cigan se bo pritožil in višje sodišče zadevo z lahkoto obrne njemu v prid glede zadeve ,, Lekarna Bitenc,, Dvomim sicer, v Šiški se gradi nov trgovski center, katerega je ta isti cigan nekoč onemogočal pri gradnji in bo tam pač zdaj postavil eno od izpostav svojih lekarn...Pravo, kar sem spoznal na lastni koži in vse pišem na podlagi osebnih izkušenj, je v Sloveniji hudo raztegljiva zadeva, ki se od posameznika do posameznika tretira drugače. V tem pogledu se moramo nekateri sodno boriti proti izvedensko dokazanim dementnim tožnikom,piscem oporok in celo pokojnikom. Tudi ti imajo po mnenju višjega sodišča, lahko svetle trenutke in operirajo na polno. Norö! ...Uničenega zdravja in življenja v desetletju sodnih bojev s kriminalci in prevaranti, ne bo nihče povrnil. Tega slovenski pravosodni sistem, ne bo zaznal še naslednjih sto let. Morda bom, vsaj jaz, do konca življenja dočakal, da bo kdo od tzv. sodnikov globoke države,ki načrtno uničujejo življenja in krojijo usode ljudi, kazensko odgovarjal. Čeprav, glede na komike, luzerje in bleferje, ki jih globoka država nastavlja na oblast, nimam upanja na to. Preveč so zjebani v glavo, da bi razni Kordiši, Korčetke, Mesci in podobni jebivetri, sploh vedeli, za kaj gre...Dokler bo tako in s takšnimi ljudmi v sodstvu, imajo kriminalci avtocesto po vsej poti svojih hudodelstev. Izgubljena človeška življenja, pa toliko pomebna v luči zasledovanja njihovih bolnih interesov, kot povožena divjad ob cesti.
Igor Hauptman

2019-10-18 09:18:38


Se pridružujem čestitkam komentatorja Bitenčevim za sodno zmago proti ljubljanskemu županu ter desetletno maltretiranje, ki ga je prenašala cela družina Bitenc. Vsi člani družine so namreč po poklicu farmacevti, njegova mama je tudi vodila lekarno. Zakaj pišem o tem. Pri tej družini vključno z Borom Bitencem, bivšim odličnjakom bežigrajske gimnazije ter diplomantom Fakultete za farmacijo v nasprotju prepričanji povprečnega Slovenca, da je prodaja farmacevtskih izdelkov nekaj, kar samo po sebi prinaša kupe denarja, tega ne boste niti približno opazili, vsaj kar se njihovega življenjskega sloga tiče ne. Nobenih bogataških vil. razkošnih vikendov z jahtami, nobenih belih mercedesov in BMW-jev, nič od tega pri njih ne boste videli za razliko od sinčkov župana, katerih poslovni in siceršnji potenciali so sicer znani daleč preko mej glavnega mesta, kjer kraljuje njun ata. Pa pri tej zadevi to niti ni poglavitno. Zame nepojmljivo je dejstvo, da je naše sodstvo potrebovalo deset (10) let za to, da je ugotovilo (Vrhovno sodišče), da je lekarniška dejavnost javna služba in zato pri presoji koncesijske pogodbe ni mogoče odločati le na podlagi Zakona o gospodarskih družbah ter pri tem upravičeno nisem brez dvomov o tem, kaj je gnalo vrhovne sodnike, da so se po desetih letih sploh tako odločili, kot so na koncu se. Kaj se sploh gremo v tej državi. V kolikšnem času mislite, bi takšno vprašanje razrešila britanska sodišča, t.j. sodišča tiste države za katero berem v komentarjih na družbenih omrežjih, naj se čimprej pobere iz EU ker, da ji ni prostora v družbi držav med katere sodi tudi Slovenija.
borut rojc

2019-10-18 08:14:43


Enkrat mi je ob kavi, uslužbenka MOL-a dejala : ,, Jankovič je kriminalec in kot takega ga moraš sprejeti, da lahko shajaš z njim , ,, Tega mnenja sem tudi sam, torej, da je človek gangster, kljub temu pa je sinonim nedolžnosti, nedotakljivosti za slovensko krivosodje. V tem pogledu bi znak tehtnice v emblemu, ki v smislu tehtanja med dobrim in zlom, lažjo in resnico, predstavlja sodstvo, morali zamenjati s sliko Jankovičev, prej omenjenega kriminalca in njegovih, retardiranih sinov. ..Niso nam nevarni volkovi in medvedi, pač pa tovrstni nenadertalci, opičnjaki, ki se svobodno sprehajajo naokrog in iz sodišča vedno prihajajo široko nasmejani, razigrani in predvsem pripravljeni na nova kazniva dejanja. Nekoliko zadrege se kaže le v tem, kje se zvečer s sodniki in tožilci dobiti na večerji , da jih kdo ne opazi. Slovenija danes... Mimogrede, čestitke Bitenčevim, da so obdržali lekarno in se niso dali gangsterju. Zanj , seveda, to ni poraz. V sodelovanju s sodiščem, žrtvujejo lekarno, da obdržijo milijonske zneske pri drugih sumljivih poslih...Logično je, da zaradi takšnega, mafijskega ustroja države in povezave sodstva z najbolj krvoločnimi kriminalci, nek ustavni sodnik, ne bo odstopil, ker se mu je nekaj zareklo. On niti ne more odstopiti, kot ne Šarec, ker je te ljudi nastavila prav mafija, ki dejansko vodi in obvladuje državo. Bog pomagaj, če uporabim izraz enega od komentatorjev, ko gledam te predsednike sodišč danes; Kneza, Florjančiča, Pogačnika. Kot bi bili le Jankovičevi pomočniki...Dvomim, da pa bo Jakličeva integriteta načeta, če se ga lotita dva norca iz režimskega medija, ki bosta kmalu na zavodu za zaposlovanje. Ko te obdeluje veselinka, ima to posebno težo. Vseeno si bo Vukovička morala najti nekoga, kot tudi prismojeni Cirman, ki ga bosta, se mu morda sama pustila obdelati. Za ljubi kruhek.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Zakaj se Slovenci delimo na naše in njihove namesto na poštene in pokvarjene, nedolžne in krive?