Spor med razvpito umetnico Svetlano Makarovič in založbo Beletrina, ki je izdala njeno biografijo z naslovom Luciferka, razkriva tudi ozadje nastajanja te knjige; še natančneje, spopad med dvema Svetlanama, Makarovič in Slapšak, ter dvema novinarjema, Erikom Valenčičem in Matejem Šurcem (oba sta znana kot izrazito leva radikalca, podobno kot obe Svetlani), ki so se, kot kaže, brezkompromisno spopadli za denar. Vse to se namreč lepo prebere iz sporočila za javnost, ki ga je včeraj objavila založba Beletrina, večinski mediji pa vam bodo, da bi zaščitili "integriteto vpletenih", vse to večinoma previdno zamolčali. Vredno branja - tudi zato, da se bo točno vedelo, s kom imamo opravka:

Spoštovani,
posredujemo vam odgovor na izjave Svetlane Makarovič glede promocije njene knjige Luciferka, ki je izšla pri založbi Beletrina. V petek, 15. 11. 2019, je na predstavitvi knjige Luciferka v Mini teatru Svetlana Makarovič namreč izjavila, da se je založba Beletrina odpovedala promociji njene knjige in novinarjem samovoljno ni razdelila recenzijskih izvodov. 14. člen pogodbe med Svetlano Makarovič in založbo Beletrina na njeno vztrajanje predvideva samo 20 brezplačnih izvodov, kar pa je absolutno premalo za promocijo, poleg tega so ti izvodi namenjeni tudi vsem, ki so knjigo soustvarjali. Za intervjuje, recenzije, refleksije in vse ostale tekste Beletrina vsakič nameni vsaj 50 brezplačnih izvodov knjige, ker se zavedamo, kako pomembna je prisotnosti literature v javnem in medijskem prostoru. Ko smo se obrnili na Avtorsko agencijo in jo opozorili, da je 20 brezplačnih izvodov absolutno premalo za promocijo knjige, smo naleteli na gluha ušesa, ker je avtorica pri tej omejitvi vztrajala rekoč, naj novinarji knjigo kupijo. Ker nismo želeli novinarjev deliti na nekaj teh, ki bi lahko knjigo prejeli brezplačno, in druge, ki bi jo morali kupiti, smo se odločili javnosti pojasniti, zakaj recenzijskih izvodov tokrat žal ni. 

Ponovno poudarjamo, da se soavtorja Svetlana Slapšak in Erik Valenčič nista sama odločila, da projekt zapustita, kot je v petek zatrdila Svetlana Makarovič. Slapšak prekinitev sodelovanja komentira: "Po devetih mesecih dobrega in intenzivnega dela sem dobila serijo žaljivih sporočil Mateja Šurca, po čemer sem sklepala, da se moje delo ne bo nadaljevalo. Nekaj podobnega je doživel Erik Valenčič. Svetlana Makarovič mi nikoli ni pojasnila, kaj in zakaj prekinja sodelovanje – niti z eno besedo. Po mojih merilih je to neotesano. Ves ta čas sem bila priča skrbi Aleša Štegra za knjigo; bil je uslužen, odprt za vsako zahtevo Svetlane Makarovič in neskončno potrpežljiv." Erik Valenčič pa dodaja: "Makarovičeva pravi, da naj bi se jaz nekje izgubil in vztrajno ponavlja, da se nam knjige sploh ni dalo pisati. Ko izgovarja oziroma zapisuje te besede, sama dobro ve, da bedno laže. Na knjigi smo vsi (razen nje) trdo delali mesece in mesece; sam sem prepisal veliko ur naših pogovorov, ki so osnova te zoprne knjige, in organiziral ljudi ter potek dela za njen nastanek. Kaj se je torej zgodilo? Ne, nismo se skregali, sporekli ali sprčkali. Moja ocena je, da sta na neki točki Makarovičeva in pa Šurc, ki je žal med procesom dela izgubil zdravorazumsko in nujno novinarsko distanco do objekta našega preučevanja ter se prelevil v karikaturo klečeplaznega, priliznjenega oprodo gospe Makarovič, prišla do zaključka, da je bolje razdeliti denar na dva dela kot pa na štiri. Gospa, ki tako zelo rada pridiga o simbolu rdeče zvezde, ima, kot vidim, raje simbol evra. Pa naj jih imata – vse te evrčke, v onostranstvo jih tako ali tako ne bosta mogla odnesti, njuna sramota pa bo ostala. Kar zadeva samo knjigo, lahko kot eden od njenih (nesojenih) soavtorjev z gotovostjo trdim, da vsaj zadnje tri strani v njej vsebujejo čisto resnico."

 Zakaj na petkovem dogodku knjiga ni bila na voljo za prodajo, pojasnjuje strateški vodja projektov, dr. Eva Premk Bogataj: "Na založbo Beletrina nihče ni klical, da si želi prodajnih izvodov Luciferke za dogodek v Mini teatru. Če bi bili o tem obveščeni, bi jih pravočasno dostavili. Dogodek sta avtorja organizirala sama in ne v sodelovanju z založbo."

 Beletrina je imela na vztrajanje Svetlane Makarovič sprva podpisano pogodbo o sozaložništvu knjige s Čezvesoljskim humanitarnim skladom Sapramiška. Obenem so vsi štirje avtorji (Svetlana Makarovič, Matej Šurc, Erik Valenčič, Svetlana Slapšak) na vztrajanje Makarovič prenesli vse avtorske pravice in prihodke iz dela na biografiji na Čezvesoljski humanitarni sklad. Ko sta se humanitarni sklad Sapramiška in Svetlana Makarovič, častna svečenica Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja, skregala, je Makarovič vztrajala na prekinitvi pogodbe vseh vpletenih s Čezvesoljskim humanitarnim skladom. Obenem je bil sklenjen dogovor med vsemi štirimi soavtorji in Beletrino, da se sklenejo direktne pogodbe in da se prihodek iz knjige deli enakovredno med vsemi štirimi (Makarovič, Valenčič, Slapšak, Šurc). Beletrina je kmalu dosegla razvezo pogodbenih razmerij (Humanitarni sklad Sapramiška je bil pri tem kooperativen), nakar Makarovič ni držala besede. Najprej je brez obrazložitve prekinila komunikacijo s Svetlano Slapšak in Erikom Valenčičem, potem tudi z Beletrino. Po posredovanju Avtorske agencije je Beletrina, ki je v projekt do takrat že vložila zelo veliko dela, podpisala novo pogodbo, tokrat le še s Svetlano Makarovič in Matejem Šurcem. Kljub temu so se šikaniranja in nekorektni poslovni in medčloveški odnosi s strani obeh preostalih avtorjev do založbe nadaljevali vse do izida knjige. Še posebej pa nas žalosti, da se je avtoričin bes na tako nizkoten način usmeril proti uredniku knjige Alešu Štegru, ki je naredil vse, da bi knjiga izšla.