Branko Lobnikar, profesor na Fakulteti za varnostne vede in nekdanji vidni politik stranke Zares (pri Gregorju Golobiču je bil podpredsednik stranke, predsednik celjskega odbora Zaresa, kandidat za celjskega župana, kandidat za poslanca in državni sekretar med Pahorjevo vlado), po propadu Zaresa ter koncu politične kariere pa se je predstavljal za neodvisnega strokovnjaka, se je nenadoma umaknil s twitterja in iz javnega življenja. In to samo zato, ker mu je vlada odpovedala financiranje raziskav in zaradi dveh - domnevnih in skrivnostnih - telefonskih klicev?! Ker seveda ni prvič, da je vlada nekomu odpovedala raziskave, je ta Lobnikarjev razlog za umik iz javnega življenja dejansko popolnoma brezvezen; to, da naj bi se za umik odločil po dveh telefonskih klicih, pa prejkone kaže na njegovo značajsko strahopetnost. Od bivšega vplivnega politika in profesorja - celo - varnostnih ved bi vsekakor pričakovali nekoliko več državljanskega poguma; pa naj Lobnikar, kot recimo Ivan Gale, javno pove, kdo mu je grozil.

Boris Vezjak, mariborski filozof in medijski kritik, ki je o tem na svojem blogu napisal cel članek (vir), pa je znova dokazal svojo nekredibilnost, politikantsko dvoličnost in zakaj ga ni mogoče jemati resno. Pri Lobnikarju je namreč zamolčal enega od ključnih podatkov njegove kariere - da je bil Branko Lobnikar vidni član Golobičevega Zaresa ...