objavi na
pozareport.si

Sreda, 30. december 2020 ob 06:00

Kdo je vaš favorit med mladimi slovenskimi talenti iz razpisa Mladi upi 2020?
Požareport

Odpri galerijo

Lena Repinc

Že osmo leto zapored se v sklopu projekta "Mladi upi", ki ga izvaja Zavod Vse bo v redu (zavod Zavarovalnice Triglav za izvajanje družbeno odgovornih aktivnosti), posamezniki in posameznice potegujejo za prejem finančnih sredstev. Mladi talenti, ki se šele prebijajo v sam vrh in razvijajo svoj potencial, potrebujejo dodatno podporo, ki bi jim pomagala pri uresničitvi njihovih ciljev na izbranem področju. Najmanj 7 prejemnikov finančnih sredstev bo izbrala strokovna komisija, enega pa slovenska javnost, z glasovanjem na spletni strani mladi-upi.si. V nadaljevanju preberite, kdo so mladi kandidati, ki razvijajo svoje ambicije in talente ter nas navdušujejo z izjemnimi rezultati.

In kdo je vaš favorit? Glasovanje se je začelo 29. 12. 2020.

Zavzeti mladi plesalki

Mlada plesalka, ki je svojo plesno pot začela pred 12 leti, se ukvarja s klasičnim baletom ter modernim in sodobnim plesom. Alja Turk Hvala si želi, da bi se poleg študija plesa v tujini vzporedno izobraževala še na področju fizioterapije ali psihologije.

Tako kot Alja je tudi Nika Ferjan svoje življenje posvetila baletu.

Nika Ferjan Nika Ferjan

Trenutno se izobražuje na baletni šoli v Hamburgu, kjer se pripravlja na profesionalno baletno kariero. Po zaključenem šolanju namerava opraviti čim več avdicij za teatre v tujini, pozneje pa si želi postati solistka, morda tudi glavna solistka.

Pripravljeni na zimske olimpijske igre

Anže Gros je teku na smučeh predan že od petega leta starosti in zanj predstavlja velik del življenja. Dolgoročne cilje ima usmerjene v osvajanje medalj na večjih tekmovanjih, kot so svetovno prvenstvo in zimske olimpijske igre. Olimpijsko medaljo si želi tudi mlada alpska smučarka Nika Murovec, ki vzrok za svojo ljubezen do tega športa pripisuje očetu, ki jo je postavil na smuči. Do zdaj je že zabeležila uspešne nastope na tekmah evropskega in svetovnega pokala.

Izjemi nista niti biatlonca Lena Repinc in Lovro Planko. Sedemnajstletna biatlonka Lena se je sprva na treningih biatlona mučila, a se je pozneje v ta šport zaljubila. Letos je postala članica mladinske reprezentance, prav tako pa je bila uspešna na državnem prvenstvu, kjer je ugnala vse slovenske biatlonke. Lovru je poleg biatlona pomembna tudi izobrazba. Od leta 2016 je član mladinske biatlonske reprezentance, njegov cilj pa je postati mladinski državni prvak v čim več disciplinah.

Smučarski skakalec Žak Mogel se je s športom, v katerega se je zaljubil, začel amatersko ukvarjati že kot majhen fantič kar na griču za domačo hišo. V skokih si želi čim bolj uživati, leteti čim dlje ter podirati rekorde in mejnike iz dneva v dan.

V Sloveniji imamo tudi kar nekaj mladih kandidatov, ki vneto čakajo na svoj nastop na poletnih olimpijskih igrah. Peter Gričar Vintar je lastnik kar nekaj zlatih odličij v mnogoboju in državni prvak v skoku s palico. Njegov trenutno največji cilj je seveda nastop na olimpijskih igrah v letu 2024. Plavalec Jaka Pušnik je svoj prvi plavalni tečaj obiskal pri samo štirih letih. V svoji plavalni karieri je že večkrat osvojil naziv državnega prvaka, se pridružil slovenski reprezentanci, pohvali pa se lahko tudi s štirimi državnimi rekordi. V svoji prihodnosti se vidi kot plavalec, ki je v samem vrhu svetovne elite, seveda pa si želi tudi udeležbe na svetovni prvenstvih. Sara Mihalič, zagreta plavalka, je osvojila že kar nekaj naslovov državne prvakinje v različnih disciplinah. Tako kot Jaka si tudi ona želi nastopiti na olimpijskih igrah v Parizu. Zagnana atletinja Zala Istenič se je začela ukvarjati s tekom, ko je bila stara komaj štiri leta. Njena nepozabna izkušnja je nedvomno ta, da so ji le dva dni po razglasitvi naj atletinje leta diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1. Prav to ji daje zagon za doseganje čim boljših rezultatov na največjih svetovnih tekmovanjih in za nastop na olimpijskih igrah.

Ovire so le v glavi

Šestnajstletni Tim Žnidaršič Svenšek se je s plavanjem začel ukvarjati po priporočilu zdravnikov. Rodil se je namreč z enim prstom na vsaki roki, pozneje pa je imel težave s hrbtenico. Sam pravi, da sta trenutno v njegovem fokusu kariera paraplavalca in uspešno šolanje v Ljubljani. S svojo zgodbo želi pokazati in potrditi, da je vse mogoče in da so ovire le v glavi.

Nadarjeni glasbeniki

Marko Matajič izhaja iz glasbene družine, klavir pa se je začel učiti pri šestih letih. Sam pravi, da je igranje klavirja njegov največji talent in ljubezen, zato si želi nadaljevati šolanje v tujini, na Dunaju ali v Zagrebu. Violinistka Maša Stopar se lahko pohvali z mnogimi laskavimi nazivi, ki jih je pridobila na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Želi si, da se njeno igranje dotakne ljudi in jim predstavi posebno glasbeno izkušnjo.

Maša Stopar Maša Stopar

Nika Oder je sprva želela postati operna pevka, pozneje pianistka ali kitaristka. Nato pa se je zaljubila v flavto, s katero je dosegla nadpovprečne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Svojo glasbeno pot želi nadaljevati na Akademiji za glasbo in v tujini. Samo Novak, klasični kitarist, pa želi svoje izobraževanje nadaljevati v Salzburgu ter glasbo razširiti med čim več ljudi in jih spodbujati k ustvarjanju in poslušanju. Svojo glasbeno pot je začel pri rosnih sedmih letih in je prejemnik mnogih nagrad tako državnih kot tudi mednarodnih. Flavtist An Černe pravi, da je zanj glasba orodje za najglobje izražanje svojih čustev. Njegova strast je odkrivanje svetovne glasbe, zato si v prihodnosti želi nadgraditi svoje znanje v tujini, potovati po svetu in spoznati svoje vzornike. Njegov cilj je med drugim tudi izdaja albuma z avtorskimi skladbami, hkrati pa tudi uveljavljanje svojega imena na slovenskih in svetovnih glasbenih tleh.

Umetnice brez meja

Zala Urh je večkratna mladinska državna prvakinja v šahu in članica slovenske reprezentance do 18 let. Je najmlajša šahovska mojstrica v Sloveniji, lani pa je izpolnila še zadnji pogoj za osvojitev naziva mednarodne mojstrice. Njen naslednji korak je postati velemojstrica, kar je najvišji ženski šahovski naziv. Hana Bujanović Kokot je dijakinja četrtega letnika gimnazije, ki svoje misli že od malega zliva na papir. Mlada besedna umetnica je do zdaj svoja dela objavila v različnih zbornikih, revijah, antologijah, poleg tega pa uspešno sodeluje tudi pri različnih slovenskih in mednarodnih projektih ter vodi Projekt Hestija, ki mlade spodbuja k ustvarjalnosti.

Študentka prvega letnika fotografije Ela Zdešar pa bi rada s svojim posebnim pristopom do drugačnosti spreminjala svet in pomagala ljudem na različne načine. Ela je namreč fotografinja, slikarska in risarska umetnica, pa tudi aktivistka, raziskovalka, popotnica in okoljevarstvenica. Sama pravi, da lahko s fotografijami obuja spomine, s slikarstvom in risbami pa pove stvari, ki jih ni mogoče izraziti z besedami.

Z izborom finalistov, ki so se uvrstili v ožji krog razpisa, se je tako začel drugi del razpisa "Mladi upi". Na spletni strani projekta, v video predstavitvah spoznajte izjemne posameznike, njihove starše, mentorje in trenerje in ne zamudite glasovanja, ki se začne 29. 12. 2020. Enemu izmed njih bodo namreč ravno glasovi prinesli finančno podporo, s katero jim bo dosega njihovih ciljev vsaj nekoliko olajšana. (Reklamna informacija)

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
zavarovalnica triglav

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

slavko pezdir :

17.8.2022 11:48

Da bo boj na slovenskem medijskem peskovniku kot sestavnemu delu neomejenega in neurejenega političnega bojišča zares brez pravil in da bodo protagonisti uporabljali vsa preizkušena populistična sredstva vsakršne agitacije in propagande, sramotenja, lažnega obtoževanja in vnaprejšnjega obsojanja, kaže zadnji Reporter iz Odlazkovega provladnega medijskega imperija, ki skuša tarčno izbranega programskega svetnika na RTVS Kmetiča (o)sramotiti s priložnostnim pričevanjem o domnevnem dogodku - izpred dolgih 25 let. Spomnimo se zlorabe starih, nezakonito posnetih ter samovoljno zmontiranih ter nezakonito javno prezentiranih zvočnih, video in foto posnetkov, s katerimi so celo samo-oklicani "raziskovalni" novinarji in vodilni člani elitnega cehovskega društva DNS skušali javno kompromitirati nekatere ministre, župane, državne poslance in svetnike, a večinoma poljubno in samovoljno izvzetih iz konteksta, v povsem drugih časih, drugih družbenih in vsebinskih kontekstih in celo v drugih družbenih statusih in političnih funkcijah. Zanimivo in pomenljivo je, da ne medijski uredniki in ne akademski in pravni varuhi profesionalne novinarske etike ob nedvoumnih primerih politično in pravno tendencioznih zlorab nezakonitih posnetkov niso niti trenili z očesom, če so nezakoniti posnetki vsaj približno in od daleč vsaj začasno kompromitirali njihove politične, ideološke, interesne ... konkurente, nasprotnike, sovražnike. Metode priložnostno proizvedenih lažnih obtožb in obsodb so bile vedno pomembno sredstvo tajne politične policije (Ozne, Udbe, SDV, Sove) ter njenih aktivnih sodelavcev in operativcev v medijskih kloakah aktualne politike.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo je vaš favorit med mladimi slovenskimi talenti iz razpisa Mladi upi 2020?