Zgodba o najnovejšem razkritju preiskave državnega tožilstva, katere tarča sta Gen-I in predsednik vlade ter Gibanja Svobode Robert Golob, znova potrjuje staro zlato pravilo zadnjih let slovenske tranzicije: spremembo kursa večinskih medijev pod kontrolo tranzicijske levice, običajno kar čez noč, spoznamo predvsem po tem, da začnejo, kot po nekem nevidnem ukazu, nenadoma prepisovati stare tekste (zgodbe, razkritja ...) iz Požareporta, pri čemer se poklicno neprofesionalno sklicujejo na tako imenovane "naše informacije". 

No, tokrat je to izpeljala Mladina, za njo pa drugi pripadajoči mediji, pri čemer so bile njihove oziroma "naše informacije" objavljene že tri dni prej - na tem portalu, dan kasneje pa še na twitterju, kar je vse seveda tudi dokumentirano in preverljivo (vir).

Da so mediji v tem primeru zamenjali oziroma obrnili ploščo in zdaj, kar zadeva Goloba, poročajo tako, kot je bilo za njih še pred enim tednom dobesedno nepojmljivo in praktično nepredstavljivo, pa je posledica dejstva, da pri aferi Bobnar-Lindav ne gre samo za altruistična razkritja tehnologije delovanja notranjega kroga Roberta Goloba, ampak tudi/predvsem za brutalen spopad frakcij znotraj tranzicijske levice. Pri čemer Golobu nasproti stojijo Milan Kučan, družina Kos in Aleksander Čeferin (slednji je sicer skrbno skrit, zaradi občutljivih okoliščin, povezanih s Katarjem in prihajajočimi volitvami predsednika Uefe, toda afera Milović ga je - hočeš nočeš - potegnila v medije), kar bo sicer tema poročanja tega portala v prihodnjih dneh.

Mediji pa se, kot vidimo, že prerazporejajo: Golobu tako za zdaj ostajajo zvesti portal Necenzurirano (Vesna Vuković) in revija Reporter* (Damir Črnčec) ter državni Siol, vsi ostali pa ... (Bojan Požar)

* Medijski imperij Martina Odlazka je tako velik (več kot 80 medijev?!), da lahko Odlazek igra na vse strani. Tako, na primer, prek Reporterja lahko brani Goloba, a ga hkrati lahko prek mariborskega Večera nabija.