objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Četrtek, 7. maj 2020 ob 06:53

Razštelanost novinarjev: Zakaj se iz Slovenije sliši samo zgaganje? Pa kaj so v Nemčiji tako neumni, pokvarjeni, nevedni?!
#Kolumna: Kako in zakaj lahko eden od najbolj politično opredeljenih in politično aktivnih novinarjev, ki novinarski kodeks krši že od začetka svoje kariere, dobi evropsko novinarsko nagrado za svobodo govora. Kako je to mogoče ...
Forum !

Odpri galerijo

Na medijskem področju je Slovenija v zadnjih dneh doživela svoje dno. Zdi se, da globlje ne more. Eden od najbolj politično opredeljenih in politično aktivnih novinarjev, ki novinarski kodeks krši že od začetka svoje kariere, dobi evropsko novinarsko nagrado za svobodo govora. Kako je to mogoče? Zakaj se iz Slovenije sliši samo zgaganje? Pa kaj so v Nemčiji tako neumni? Ali tako pokvarjeni? Pa saj v dobi interneta ne more biti res, da so samo tako neznansko – nevedni? O, pač.

POLITIKI NE RAZUMEJO - NOVINARJI NE RAZUMEJO

Piše: Tino Mamić

Na medijskem področju je Slovenija v zadnjih dneh doživela svoje dno. Zdi se, da globlje ne more. Eden od najbolj politično opredeljenih in politično aktivnih novinarjev, ki novinarski kodeks krši že od začetka svoje kariere, dobi evropsko novinarsko nagrado za svobodo govora. Kako je to mogoče? Zakaj se iz Slovenije sliši samo zgaganje? Pa kaj so v Nemčiji tako neumni? Ali tako pokvarjeni? Pa saj v dobi interneta ne more biti res, da so samo tako neznansko – nevedni? O, pač.

RDEČI MONOLIT

Novinarje je dolga leta predstavljajo samo eno društvo. To je tisto, ki so ga ustanovili komunisti za svoje potrebe leta 1944 v Črnomlju. Društvo novinarjev Slovenije – DNS. Na to so v DNS še dandanes ponosni, saj rdeče rojstvo omenja celo njihov statut. Sicer je res, da jim je zaradi tega tudi malce nerodno, zato na svojih straneh poskušajo relativizirati partizanske korenine in trdijo, da so tudi nasledniki novinarskega društva iz leta 1905. Ne pojasnijo sicer, zakaj bi bili nasledniki novinarske družbe, ki so se ji leta 1944 dejansko uprli in ustanovili svoje društvo. Ne povedo niti, zakaj na seznamu njihovih predsednikov ni predsednikov novinarskega društva pred letom 1944. Če so res njihovo nasledniki. A tako pač je v naši državi, kjer o zgodovini lahko kompetentno govori tudi zadnji pijanček za šankom.

Dolga leta je DNS imel svoj monopol. Vanj so lahko vstopili le preverjeni kadri. Spominjam se, da sem, ko sem že bil zaposlen kot novinar in urednik, poslal prošnjo za vstop. Med dokazili o novinarskem statusu je moralo biti tudi priporočilo lokalnega politkomisarja, pardon, lokalnega predstavnika DNS.
Roko na srce. Priporočilo sem dobil, čeprav me predstavnik s terena ni poznal. Vpisal pa sem se samo zaradi mednarodne novinarske izkaznice. Sem pa imel že takoj po vpisu prvi problem. Vpisal sem se samo v DNS, ne tudi v njih sindikat. Ne vem, zakaj pa so me vpisali v oboje. Ne vem, zakaj sem imel potem precej težav, da sem se iz sindikata, v katerega se nisem vpisal, izpisal. A bil sem dovolj vztrajen, da sem dosegel svoje.

AGITPROP

Pri DNS me je namreč vedno motilo njihovo politično agitiranje. Odkrito navijanje za določeno politično usmeritev, včasih tudi konkretno z imeni in priimki. O tem sem večkrat pisal, kar ni bilo preprosto, saj je bilo težko dobiti medijski prostor. Revija Ampak mi je maja 2007 objavila kolumno o novinarjih Nedotakljivi, v kateri sem napisal, da je napočil čas za novo, od politike neodvisno društvo. Ob peticiji 571 septembra istega leta sem zato povabil nekaj novinarskih kolegov, da je nastala izjava, v kateri se nas je par ducat novinarjev distanciralo od peticije 571.

Tega nismo naredili zaradi podpore takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši, ki so mu očitali, da predstavlja nevarnost za prihodnost Evropske unije. Osebno sem bil prav s strani terenskih liderjev SDS nekaj mesecev pred tem odstavljen z mesta odgovornega urednika Primorskih novic. Distancirali smo se od laži novinarskih kolegov. Bilo nas je preprosto – sram.

No, trojka novinarjev, pustimo imena, je nato po neki prireditvi staknila glave in se dogovorila za srečanje in pogovor nadaljevala čez nekaj dni ob kozarcu vipavskega vina. V nekaj tednih, novembra 2007, je bilo ustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov. Število članstva je bilo ob ustanovitvi najvišje. A vsako leto je nekaj ljudi izstopilo, saj se niso strinjali z določenimi izjavami društva. Bodisi zato, ker je bila kaka izjava preveč bodisi premalo politično "pravilna". A vodstvo je vedno pazilo, da se je ohranjala avtonomija do politike.

ZNP je od takrat neštetokrat podal mnenje, ki se je zavzemalo za medijsko svobodo in pluralne medije. Čeprav te izjave večina medijev načrtno ignorira, vendarle marsikaj pride v javnost. Ne nazadnje je tu internet.

Zanimivo pa je, da so izjave ZNP sistematično ignorirali tudi mnogi mediji, ki niso rdeči. Še bolj pa čudi dejstvo, da v ZNP niso množično vstopili novinarji iz medijev, ki so kritični do globoke države in njenih medijev. Tudi največji nelevi mediji imajo v društvu le po kakega člana. Urednika verjetno ni prav nobenega noter.

Ignoranca demokratične medijske srenje, ki posledično prinaša tudi pomanjkanje denarja, je privedla do tega, da ZNP zadnja leta ne pripravlja več rednih poročil o medijski svobodi. Pred leti smo ta poročila tudi prevajali in pošiljali po svetu. Danes to počne samo še DNS, ki ima dovolj kadra in denarja za prevajanje, pošiljanje in mreženje.

Zakaj se torej iz Slovenije sliši samo zgaganje?

TRIJE SUHCI SKUPAJ NE ODTEHTAJO ENEGA DEBELUHA

Poleg suhljatega ZNP in zalitega rdečeličnega DNS obstajata še dve novinarski društvi. In tretje, publicistično. Društvo katoliških časnikarjev je nastalo že kmalu po letu 1990. A dejansko deluje boljkone samo na papirju. Imeli pa so zanimiv pristop. V njem je bilo kolektivno vključenih več uredništev, članarino so plačale njihove novinarske hiše (revija Ognjišče, Družina, Demokracija), zato so imeli kar visoko število članov. Nedavno pa se je pojavilo še Slovensko združenje domoljubnih novinarjev, v katerem delujejo predvsem novinarji iz krogov Nove24TV. Iz slednje sicer članov ZNP skorajda ni. Tu je še Združenje za slovensko besedo, ki je nastalo kot protiutež politično obremenjenemu društvu književnikov. Združenje ni pretirano aktivno, so pa v njem tudi mnogi publicisti. Upam si celo reči, da je v tem trenutku več možnosti, da bi se pojavilo še tretje nerdeče novinarsko društvo, kot da bi omenjena trojka (ali četvorka) začela tesneje sodelovati.

Pri takšni razdrobljenosti že tako podhranjenih društev je zato vprašanje, zakaj se iz Slovenije sliši samo zgaganje, samo retorično.

POLITIKI NE RAZUMEJO

Zunanji opazovalec bi pričakoval, da bodo pomladni politiki, ko so na oblasti, podprli tudi zapostavljene medije. A se to doslej ni zgodilo. Čeprav je res, da so bili na tem področju mnogi poskusi, tudi jalovi, pa desnosredinski politiki do zapostavljenih medijev nimajo konstruktivnega odnosa. Sicer pričakujejo, da bodo "prav" poročali, in se velikokrat hudujejo, ker ti mediji ne poročajo "prav". A podprli teh medijev ne bodo. Razen ko gre za kimavčke. Teh pa ni veliko.

V neki katoliški medijski hiši mi je urednik nekoč rekel: v času desnosredinskih vlad smo dobili manj subvencij kot v času levičarskih vlad.

Desnosredinski politiki bi se morali začeti zavedati, da jim lahko pomagajo samo mediji, ki bodo kritični tako do levih kot do desnih. In tudi če ima določen medij uredniško politiko, ki je lahko zelo podobna programski politiki neke stranke (revija Mladina in tako imenovana Levica, recimo), mu stranka mora dovoliti avtonomijo in kritiko. Tako kot jo Levica dovoli Mladini. Če že imamo eno politično levo opredeljeno novinarsko društvo, mu ne moremo konkurirati tako, da ustanovimo njegov desni antipod. Konkurenca opredeljenemu novinarstvu je lahko samo neodvisno novinarstvo. To bi morali enkrat razumeti tudi politiki.

NOVINARJI NE RAZUMEJO

Dobro bi bilo, da bi tudi novinarji začeli razumeti, da imamo vsak svojo avtonomijo. In da bo avtonomija močnejša samo, če bomo delovali aktivno in skupaj. Rdeči monolit, ki ga omenjamo zgoraj, namreč nima niti najmanjše razpoke.

Zakaj se torej iz Slovenije sliši samo zgaganje?

(Tino Mamić je novinar, publicist, zgodovinar in redni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
tino mamić

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Jaka Klopčič :

26.01.2021 07:34

IZJAVA ZA JAVNOST Afera CHF: Še je čas, da preprečimo poljski scenarij Izkušnje iz drugih držav nam kažejo, da nasprotovanje rešitvi problematike CHF kreditov na koncu privede do višjih stroškov za banke ali državo. Pozivamo Vlado RS, da prepreči poljski scenarij kjer so sodišča preobremenjena, ali še huje, scenarij, po katerem bi zapitek plačala država. Zadnja sodba Višjega sodišča v Mariboru bi končno lahko pomenila začetek usklajevanja z evropsko sodno prakso. V teh dneh smo prejeli odločbo Višjega sodišča iz Maribora Ip 877/2020, ki popolnoma upošteva dosedanjo sodno prakso sodišča EU. Sodba je zelo pomembna za vse potrošnike, ki so najemali kredite v švicarskih frankih. Jedro sodbe je za slovensko sodstvo revolucionarno in se ne omejuje na vprašanja ustreznosti pojasnil - prevzemanje neomejenega valutnega tveganja je samo po sebi nedopustno ne glede na dana pojasnila: "Za presojo nepoštenosti ni bistveno, ali se je po sklenitvi pogodbe valutno tveganje dejansko uresničilo in v kakšni meri. Za presojo je odločilno, da je valutna klavzula, ki ni ustrezno omejena, nedopustna pogodbena vsebina.” Sodišče ugotavlja, da zaradi kršitev, ki so podana tako po slovenskem pravu, kot tudi po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče nepoštenega pogoja ne sme spreminjati oziroma prilagoditi na dopustno mero. "Sodba je resnično napisana tako kot se spodobi in kar bi bolj pričakovali od Vrhovnega in Ustavnega sodišča. Celovito, prepričljivo, teoretično podkovano. Je že res, da se sklada s pravnimi mnenji Inštituta za ustavno pravo in s stališči o toksičnih kreditih, toda v tej sodbi je kršitev civilnopravno bolje oziroma bolj poglobljeno utemeljena.” je sodbo komentiral prof. dr. Ciril Ribičič. Povezava do sodbe: http://www.sodnapraksa.si/?q=chf&database;[SOVS]=SOVS&database;[IESP]=IESP&_submit=išči&order=date&direction=desc&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111443830 Reševanje bank na Poljskem Na Poljskem postajajo dobljene tožbe potrošnikov proti bankam v zadevah CHF vse bolj aktualna tema, saj so banke zaradi tega v položaju, ki lahko pripelje do težav v finančnem sistemu. Število tožb se je tako povečalo, da v Varšavi ustanavljajo specializirano sodišče za primere posojil v tuji valuti. Ker kreditojemalci, ki so najemali kredite v tuji valuti, zmagujejo v vse več tožbah, so poljske banke primorane ustvariti velikanske rezerve. Izpostavljenost bank ocenjujejo na 25,6 milijard evrov. Zaradi tega se na Poljskem čedalje bolj omenja rešitev, ki bi pomenila konverzijo kreditov v poljske zlote. K taki rešitvi je pred kratkim pozival tudi g. Jacek Jastrzebski, predsednik KNF (poljski organ za finančni nadzor). Meni, da je skrajni čas, da se banke lotijo sprejemanja rešitev, ki bodo pomenile alternativo sodnemu reševanju zadev. Tudi Krzysztof Pietraszkiewicz, predsednik Združenja poljskih bank, je predlog za izvensodno reševanje problematike ocenil kot pozitiven. Predsednik poljske Narodne banke Adam Glapinski je bankam dal jasno vedeti, da so uprave bank same krive za situacijo s CHF krediti in naj ne preusmerjajo odgovornosti na druge institucije v državi. Vprašanje pa je, ali so potrošniki zdaj, ko sta jim sodna praksa Evropske unije in nacionalna sodna praksa tako naklonjeni, sploh pripravljeni na kompromise. Dostop do člankov: https://www.prawo.pl/.../kredyty-frankowe-knf-zacheca... https://alebank.pl/zbp-pozytywnie-ocenia-propozycje.../... https://www.money.pl/.../kredyty-we-frankach-cios-szefa... https://www.bankier.pl/.../Sady-frankowe-nie-powstana... https://www.bloomberg.com/.../poland-s-fx-loans-woes... Dvojna merila Vrhovnega sodišča RS Dne 10.10.2020 je Evropsko sodišče objavilo sodbo v zadevi slovenskega igralca pokra. O zadevi je sodišče EU odločalo po posredovanju zadeve s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Postopek, ko sodišča različnih stopenj odstopijo določene primere sodišču Evropske unije, ni nič nenavadnega. Sodišča v vseh članicah EU so zavezana, da se v primeru, ko gre za nejasnost pravnega reda EU, za pomoč obrnejo na najvišji organ v Evropski uniji. Sodišče EU nato izda sodbo, ki je temelj za enotno prakso po celotni Evropski uniji. Tak postopek torej ni nič spornega, zaskrbljujoča pa so dvojna merila Vrhovnega sodišča RS. Sodišče se namreč v primerih CHF kreditov (kar neposredno zadeva 100.000 državljanov Republike Slovenije) ni odločilo za ta korak, čeprav pravdanje potrošnikov v teh zadevah poteka že šesto leto. Le ugibamo lahko, kaj stoji za takšnimi dvojnimi merili. Glede na to, kako veliko število sodnih postopkov poteka v zvezi s krediti v CHF, je nerazumljivo, da se v vsem tem času Vrhovno sodišče RS ni odločilo za ta korak. Dokument je objavljen na povezavi sodišča EU: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:62019CJ0774&rid=12 Smernice ZBS, ki ne rešujejo ničesar Prvotno objavljene smernice ZBS so bile namenjene zgolj utrjevanju laži, da banke ponujajo rešitev svojih težav in težav kreditojemalcev in prepričevanju politike, da država ne rabi poseči v njihove nepoštene posle. V spremembe smernic jih je prisililo Združenje Frank s prijavo na Tržni inšpektorat zaradi ponovne nepoštene poslovne prakse, ki so jih smernice nakazovale. Izsiljene spremembe v Smernicah ne odpravljajo anomalij, saj še vedno ne naslavljajo ključnega problema kreditov v švicarskih frankih, in sicer odprave nepoštenega pogodbenega pogoja (to je neomejeno valutno tveganje). Obenem je v teh usmeritvah še vedno veliko pogojev, ki jih ne izpolnjuje skoraj nihče, ki je najel CHF kredit v Republiki Sloveniji. Vsi pogoji, ki jih navaja ZBS, so sicer relevantni v drugih državah Evropske unije, kot so Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija ipd., ne pa v Sloveniji. Pogoji, opisani v smernicah, so v nasprotju s pravom Evropske unije in tudi s slovensko zakonodajo. Kot primer takšnih nerazumnih pogojev lahko navedemo podpis izjave o tveganju pri postopku najemanja kredita, kar samo po sebi še zdaleč ne pomeni, da je banka opravila svojo pojasnilno dolžnost (to je dosodilo že sodišče Evropske unije v sodbi SEU C-186/16). Poleg tega je v smernicah še vedno navedeno, da je potrebno upoštevati sodbe Vrhovnega sodišča, ki pa so ravno v končni obravnavi na Ustavnem sodišču. Pričakujemo, da bo Ustavno sodišče z argumenti zavrnilo sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je v nasprotju s prakso sodišča Evropske unije (sodišče EU), na katerem so že večkrat odločali o problematiki CHF kreditov po vsej Evropi. Neuspela pogajanja na Ministrstvu za finance pa so posledica zavrnitve s strani ZBS, ki se je ves čas pogajala s figo v žepu in samo zavlačevala postopek sprejema sistemske rešitve v Republiki Sloveniji. Celoten dokument je objavljen na povezavi ZBS: https://www.zbs-giz.si/system/file.asp?FileId=12984

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
Razštelanost novinarjev: Zakaj se iz Slovenije sliši samo zgaganje? Pa kaj so v Nemčiji tako neumni, pokvarjeni, nevedni?!