objavi na
pozareport.si
Slovenija

Sobota, 27. junij 2020 ob 06:10

50:50 je edina formula, ki bo Slovenijo potegnila iz blata
Prevlada levice v medijih, gospodarstvu in politiki ni pravična, niti demokratična. Hkrati pa je tudi škodljiva. Zato je nastopil čas, da se udari po mizi in zahteva svojo polovico torte. Najprej v državnih medijih ...
Forum !

Odpri galerijo

Samo v nočni mori si lahko predstavljamo, kako bi potekal boj proti srbski armadi, če bi vlado vodil Jožef Školjč in ne Lojze Peterle. Brez desne sredine danes ne bi bili v Evropski uniji, ne bi imeli evra in bi se utapljali v inflaciji. (foto: Bobo)

Nizka samopodoba desnosredinskih strank je še danes rak rana slovenske demokracije.

Piše: Tino Mamić

V povojni Avstriji, denacificirani in demokratizirani, so si glavne položaje v državi delili na pol. Imeli so namreč dve glavni politični stranki in dva svetovnonazorska politična tabora. Pol je šlo socialdemokratom, pol ljudski stranki. Ker na državni železnici niso imeli dveh direktorskih mest, so si izmislili opravilno povsem nepotrebno funkcijo poddirektorja in mu podelili pooblastila samo zato, da je lahko vsak tabor imel svojega direktorja. Danes, nekaj desetletij kasneje, se tej anekdoti smejimo. Pa se ne bi smeli. Mi namreč še niti tam nismo.

DEMOKRATIZACIJA TRAJA IN TRAJA

Demokratizacija je dolgotrajna. Da je kralj svojo absolutno oblast najprej prepustil stanovom – aristokraciji, duhovščini, nazadnje pa tudi meščanom in kmetom, je trajalo več stoletij. Da je oblast prevzelo ljudstvo tako kot v antični Karantaniji, je minilo celo tisočletje. Ponekod malo prej, ponekod malo kasneje. Pri nas je vsak državljan dobil svoj glas dobil šele pred 30 leti. No ja, enkrat smo samo moški že dobili svojo volilno pravico. A to obdobje se je zelo hitro končalo.

Srbski poslanec Puniša Račić je namreč v parlamentu s pištolo ustrelil pet hrvaških kolegov. Po atentatu ni pobegnil, ampak mirno odšel iz dvorane in zaklical "Živela, velika Srbija!" Nato je šel v parlamentarni bar na kozarček žganega. Zatem se je z avtom odpeljal iz skupščine. Srbski poslanci v parlamentu po tem dogodku nikoli več niso streljali prozahodnih kolegov.

Parlamenta namreč ni bilo več. Srbski kralj ni obvladal razmer in je zato uvedel diktaturo. Preprosta rešitev. Zakaj to omenjamo? Zato, ker se istega problema, velikosrbskega centralizma in diktature, nismo rešili še nadaljnjih 60 let. Vse do osamosvojitve leta 1991 ne. Metode hegemonov pa, tako se zdi, nekateri še do danes niso pozabili. In še danes, leta 2020, poskušajo nadvladati demokracijo s surovo močjo.

RDEČI KRALJI Z BETAJNOVE

Slovenski kralji z Betajnove, tovariši srbskega komunističnega dvora, so se leta 1990 uradno odrekli oblasti. Bili so pripravljeni celo zbežati, saj so se bali, da bodo zaradi svojih rabot kaznovani. Že nekaj tednov po volitvah so ugotovili, da je imel strah prevelike oči, in so začeli ponovno krepiti svoje vrste. V parlament so resda vstopili demokrati, oblikovali so celo svojo vlado. A dejansko oblast v gospodarstvu in državni upravi je obdržala stara elita, kjer se niti enemu njihovemu direktorju ni skrivil las.

To je bila velika škoda, saj so zaradi teh rdečih in nesposobnih direktorjev propadla mnoga slovenska podjetja, ker niso znali preživeti na trgu. Mnogi so svoja podjetja celo uničili, da so jih prodali in dobili bagatelne provizije. Da skupno podjetje, ki je vredno sto milijonov, uničiš samo zato, da sam pokasiraš milijon ali dva, tega so sposobni samo najbolj brezobzirni komunisti.

Še danes je tako. Čeprav je vlada sredinsko-desnosredinska, še ulice pred vladno stavbo ne obvladuje. Če bi med novinarji največjih medijev imeli volitve, bi vlada, ki ji zaupa več kot 50 odstotkov Slovencev, dobila manj kot 5 odstotkov podpore. Stavim. Lahko pa to kaka agencija tudi hitro preveri. A ne bo. Brez skrbi. Ker bi sicer razkrila medijska ozadja, ki so povsem politična.

Pri direktorjih bi bil delež nelevičarskih višji kot pri novinarjih. Tudi za trikrat. Še vedno pa ne bi presegel petine. Niti približno.

DANES GRE HITREJE (ČE JE VOLJA)

Ker je srednji vek že davno minil, ni treba več čakati več stoletij, da se kralju odvzame skoncentrirano oblast. Danes gre to že zelo hitro. Če je le volja dovolj močna. Zato bi bilo treba začeti z avstrijskim modelom, mnogokrat preizkušenim na zahodu. Fifty-fifty. Pola-pola. Ali ni zanimivo, da v slovenščini sploh nimamo tega izraza. Pol-pol je sicer fraza, s katero ta izraz prevedemo v zborni jezik, a je ne uporabljamo. Če hočemo, da nas sogovornik razume, ne bomo rekli pol-pol, ampak fifty-fifty.

Polovico programskih svetnikov naj imenuje parlamentarna levica, polovico pa desna sredina. Dodatnega svetnika z večino pa imenuje vlada. Polovica novinarjev na državni RTV mora biti svetovnonazorsko iz enega tabora, polovica pa iz drugega. Mogoče je še najbolj preprosto, če se oblikujeta dva informativna programa znotraj hiše. Vem, sliši si banalno. A vendar je to bistveno bolj pravično, demokratično in svobodno kot sedanji model, kjer ima en tabor 95 odstotkov, drugi pa pet.

Enako velja pri državnih podjetjih. Enako velja v državni upravi. Bo kdo očital, da se politika tako meša v gospodarstvo. Ima prav. A takšno vmešavanje bi bilo transparentno in pravično.

Mar se sedaj politika ne meša v gospodarstvo? Seveda se. In to ne samo vladna, ampak tudi tista iz podzemlja, ki vodi globoko državo. Danes se politika tako meša v gospodarstvo, da se bolj ne bi mogla. Tudi za službo zadnje čistilke v javnem sektorju je treba velikokrat pokazati pravo partijsko knjižico. Ali sorodstveno povezavo s človekom, ki ima pravo barvo strankarske izkaznice. Če bi namesto "stroke", ki levici daje od 60 do 100 odstotkov položajev, začela odločati politika po pravilu 50:50, pol-pol, bi bil to velikanski napredek.

Naj obudim spomin na zgodbico izpred padca komunizma. Za mizo v menzi beograjske skupščine sedita politika, Srb in Hrvat. Natakar prinese na krožniku kos pečenke za oba. "Pa to ćemo, bre, podeliti bratski," napove Srb. "Jok, brate. Ne bratski, nego na pola," ga zavrne Hrvat. Zgodbica je smešna. A nasmeh umanjka, če pomislimo, koliko "bratskih" delitev med levico in desno sredino se vsak dan dogaja v Sloveniji.

NAPAKA JE NAPAKA LE, ČE SE IZ NJE NIČ NE NAUČIŠ

Osnovna napaka je bila narejena že pred 30 leti, ko je na svobodnih, a nepoštenih volitvah zmagala koalicija demokratičnih strank in stranke nekdanjih komunistov potisnila v opozicijo.

Naivnost politikov zmagovalnega Demosa izpred treh desetletij je bila velika. Rekli so, da ne bodo politično vplivali na medije, saj bodo raje ustanovili nove, svoje medije. Pa se je vse sfižilo in propadlo že na začetku. Vodstva niso bila dorasla nalogam, v novih podjetjih pa se je kadrovalo in delalo v samoupravnem socialističnem duhu, kjer nihče ni odgovarjal za svoja dejanja.

Nepotizma je bilo več kot kjerkoli v državi. Tiskarna Novamedia in dnevnik Slovenec sta izčrpala velik del kapitala gospodarsko minorne desne sredine in za seboj pustila velike dolgove. Ne za en ne za drug propadli projekt ni nihče odgovarjal. Nihče. Dolgove so poplačali drugi, v največji meri rimskokatoliški verniki. In ta dva projekta nista bila zadnja.

Skupna točka velike večine "desnih" ali cerkvenih podjetij in zavodov je enako kadrovanje: nepotizem in postavljanje vodilnih, ki ne odgovarjajo za neuspehe.

Leta 1990 so bile politične stranke, ki so v svojem jedru v nasprotju z drugimi demokratičnimi strankami (nekoč imenovanimi tudi pomladne) nesamozavestne in bojazljive. Zato so občinske in državne uprave še dandanes bolj ali manj politično enako rdeče kot takrat. Politiki desne sredine so še danes precej nesamozavestni, posebno v primerjavi z bahatimi levičarji, pa čeprav so slednji velikokrat polpismeni. Nizka samopodoba desnosredinskih strank je zato še danes rak rana slovenske demokracije.

Tragično je, da je pomanjkanje samozavesti povsem neupravičeno. Desna sredina ima v primerjavi z levico veliko uspehov, čeprav je bila v 30 letih na oblasti le dobrih sedem let. Dosegla je demokratizacijo, osamosvojitev in zmago v vojni. Samo v nočni mori si lahko predstavljamo, kako bi potekal boj proti jugoslovanski in srbski armadi, če bi vlado vodil Jožef Školjč in ne Lojze Peterle. Brez desne sredine danes ne bi bili v Evropski uniji, ne bi imeli evra in bi se utapljali v inflaciji. Samo v nočni mori si lahko predstavljamo, kako bi potekal boj proti epidemiji korone, če bi vlado vodil Marjan Šarec in ne Janez Janša.

Prevlada levice v medijih, gospodarstvu in politiki ni pravična in ni demokratična. Hkrati pa je tudi škodljiva, saj so gospodarske teze levičarskih politikov krive za gospodarsko zaostajanje Slovenije v primerjavi z drugimi nekdanjimi komunističnimi državami. Ta prevlada ima učinek tudi v denarnicah običajnega državljana, ki so še vedno bistveno revnejše od avstrijskih in nemških.

ČAS JE ŽE

Zato je nastopil čas, da se udari po mizi in zahteva svojo polovico torte. Najprej v državnih medijih.

Brez tega bo aktualna vlada mogoče celo zvozila mandat do konca. Mogoče na naslednjih volitvah celo ne bo poražena. A v pomenu moči bo ostala manjšinska. Minorna. Neenakopravna. Nesamozavestna. Raka, ki se razširi po telesu, se ne da premagati brez operacije.

(Tino Mamić je podjetnik, novinar, zgodovinar in redni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

 

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
tino mamić

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger :

16.04.2021 11:35

Jernej Zupančič, komunistom je bilo blizu - "Konstrukcija, montaža, podtikanja in laži". Od začetka so počenjali svinjarije, se med sabo prepirali, tožarili...: "Leta 1922 je bil na Dunaju kongres KPJ. Kominterna pod Leninovim vodstvom je vodstvo stranke obtožilo za neuspeh pri izvedbi oboroženega prevzema oblasti v Jugoslaviji, zato je odstavila Markoviča in Filipoviča. Lenin je za novega sekretarja KPJ določil Mihaila Todorovića. Leta 1923 je Kominterna za novega sekretarja KPJ določila Trišo Kacleroviča., dve leti kasneje leta 1925 pa so mesto generalnega sekretarja KPJ znova zaupali Simi Markoviču. "Okoli 900 jugoslovanskih komunistov, vključno z vodstvom KPJ se je leta 1926 preselilo v Stalinovo Sovjetsko zvezo. Med vodilnimi slovenskimi komunisti v Moskvi je bil takrat Dragotin Gustinčič. Leta 1928 je znova prišlo do razkola v KPJ. Mladi komunistični funkcionarji, kot so Djuro Djaković, Blagoje Parović, Josip Broz in Edvard Kardelj, ki so ostali v Jugoslaviji so očitali vodstvu KPJ, da odstopa od načel Leninove in Stalinove politike. Djuro Djaković in Josip Broz sta maja 1928 poslala Kominterni in Stalinu znano pismo s sklepi 8. mestne konference komunistov v Zagrebu. V pismu sta obtožila vrh KPJ v Moskvi, da odstopa od Leninove in Stalinove politike, da je nesposoben, odgovoren za neenotnost KPJ in ju prosila za posredovanje. Na presenečenje Centralnega komiteja KPJ v Moskvi je Stalin ugodil Djakoviću in Brozu ter razrešil Simo Markovića. Djura Djakovića je imenoval za začasnega vodjo KPJ. Novembra 1928 je Stalin Djura Djakovića imenoval za organizacijskega sekretarja KPJ, Jovana Malešića pa za političnega sekretarja. Leta 1929 se je kraljevina SHS preimenovala v Jugoslavijo, zaradi spopadov med Hrvati in Srbi, pa je jugoslovanski kralj začasno razpustil parlament in uvedel diktaturo. Nezadovoljstvo državljanov je poizkušala izkoristiti KPJ. Vodstvo stranke je po nalogu Stalina, s skupino komunistov takoj odpotovalo v Jugoslavijo, s ciljem izvesti oborožen državni udar, s katerim bi komunisti prevzeli oblast in izvedli revolucijo. Jugoslovanska policija je v oboroženih spopadih s komunisti ubila nekatere visoke komunistične funkcionarje, 82 pa jih aretirala. Leta 1931 je kralj Aleksander ukinil diktaturo in znova uvedel parlamentarno demokracijo. KPJ je ostala prepovedana stranka. S posebnim odlokom Stalina in Kominterne je bil za novega generalnega sekretarja KPJ na mesto ubitega Djakoviča imenovan Anton Mavrak. Zaradi medsebojnih obtožb jugoslovanskih komunistov je Stalin leta 1932 odstavil Mavraka in za novega generalnega sekretarja KPJ imenoval Milana Gorkića, ki je deloval pod ilegalnim imenom Josip Čižinski." Leta 1934 so se znotraj KPJ dogovorili o ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in Komunistične partije Hrvaške. Na skrivnem kongresu KPJ leta 1935 v Splitu so komunisti za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in njenemu voditelju Stalinu. Vendar pa je na kongresu v Splitu znova prišlo do razkola v stranki, do spora med dvema skupinama, ki sta želeli prevzeti vodstvo KPJ. V skupini, ki jo je vodil Gorkič so bili Sima Marković, Filip Filipović, Štefan Cvijić, Kamilo Horvatin, Kosta Novaković, Stjepan Grzetić in ostali. V drugi, manjši skupini, ki jo je vodil Josip Broz so bili Moša Pijade, Petko Miletić, Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Ivan Milutinović in drugi. Zaradi obtožb je Kominterna julija 1937 generalnega sekretarja KPJ Gorkiča poklicala na zagovor v Moksvo. NKVD ga je obtožila vohunstva in ga usmrtila. Stalin je dal likvidirati številne vodilne jugoslovanske komuniste, zlasti iz Gorkičeve skupine. Od 900 jugoslovanskih komunistov je preživelo le 12. Ubita sta bila tudi Filip Filipović in Sima Marković. Med redkimi preživelimi je bil tudi slovenski komunist, član Kominterne Dragotin Gustinčič. Kominterna je leta 1938 za novega generalnega sekretarja imenovala Josipa Broza Tita." Wiki... Takšni so bili predhodniki, takšni so sedaj komunisti. Delajo intrige, organizirajo diverzije, LAŽNO OVAJAJO v EU, prej pa v Moskvo.
Frane Praprotnik :

16.04.2021 09:36

...Torej, "veliki pok" sedaj prihaja od "što južnije, to tužnije", iz Balkanskega kotla....Za izganjanje hudiča, oziroma Janše, so dovoljena vsa sredstva, kot je dejal Edi Kardeljev, tako doma kot v tujini....Nepredstavljivi teror, ki ga zganja ta diktator je potrebno internacionalizirati, da bo ves svet videl kakšen hudobec je, še meje bi premikal.....Malodane vso deželico je ogradil z bodečo žico, tako kot nekdaj v jeku revolucije oni general Graziolli našo ljubo prestolnico.....Res, ta Janša je tiran, da mu ni para v svetu in okolici, pravcati Brdavs, vam rečem.....Glede takšnih ali drugačnih povezav z Republiko Srpsko, prijazno svetujem sokomentatorju, da naj jadra usmeri k prvemu režiserju, ki biva v bližini Gradaščice, tam bo dobil informacije, ki jih zaman išče in insinuira pri PV.......Glede Albanije in Kosova, ter ostalih "strateških" vprašanj, ki se tičejo Balkana, EU in širše, ni panike......Stvari ima trdno v rokah skupina Bilderberg, oni bodo to uredili kot so si zamislili, nekaj so že veliko pa je še ostalo....Kosovo in njihovih 41 rudnikov, ki so jih najbolj zanimali je v njihovih rokah, Billa Clintona še danes slavijo kot osvoboditelja.....Zakaj že?....Aja, ta možak je pomemben član skupine Bilderberg.....Če so jim "uspele" volitve v ZDA, ob izdatni pomoči domače CFR, katere član je tudi Clinton in njegova gospa, je vse ostalo zanje le mala malica........Ja, "novi svetovni red" je na pohodu, po meri slednjih seveda......
Hugo Flander :

16.04.2021 09:16

Dodajam @Borutu Rojcu, ki zapiše: #... Najbolj bosa pa je ta, kar berem v članku, da bi Izet, Hajro, Meho in Safet glasovali oz. dali glas Željku na volitvah. Tile ,, za dom spremni,, Mamiči in Mršiči, ga ,, ornk biksajo,, # -------------------- Glüks Ime Nenad u modernoj Hrvatskoj Nenad je muško ime, u Hrvatskoj uglavnom hrvatsko, ali i srpsko. Ime Nenad jedno je od najčešćih imena (među prvih sto) u Hrvatskoj, gdje danas živi preko deset tisuća ovakvih imenjaka. Vir: Acta Croatica ------------- #Slovenska veleposlanica v BiH Zorica Bukinac-ova pa je v razgovoru z oblastmi v Sarajevu zatrdila, da Slovenija podpira evropsko pot BiH. Kar seveda pomeni, tudi njeno ozemeljsko celovitost.# -------------- Slovenka Zorica Bukinac-ova je bila v BiH klicana za zagovor in ne na "kramljanje", kakor se "zapiše" Nenadu v reviji Reporter. Kaj Nenada moti v BiH, nam pove ta njegov stavek v članku: #Tako ima bošnjaška stran v predsedstvu zdaj de facto dva predstavnika, srbska enega, hrvaška pa nobenega.# ------------- In še en hrvaški "Slovenac", Aljoša Dragaš na tviterju... Aljoša Dragaš@AljosaDragas necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-plenkovic-skupaj-proti-sarajevu-865547 Tale naslov "neodvisnega" portala ne samo, da je nevaren za BiH; nevaren je tudi za Hrvaško v zunanjepolitičnem in Slovenijo v notranjepolitičnem smislu @tfajon bi zdaj na naše ulice pognala še tukaj začasno zaposlene muslimane/Bošnjake 8:16 AM · Apr 15, 2021·Twitter Web App

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

50:50 je edina formula, ki bo Slovenijo potegnila iz blata