Piše: Tino Mamić

Vlada je liberalizirala določanje cen goriv. Po novem lahko trgovci sami določajo cene za bencin. Pravzaprav to niti ni liberalizacija, saj že imamo svobodno tržno gospodarstvo. Tako vsaj piše v ustavi. Zato je nenavadno, da trgovec na svobodnem trgu doslej ni mogel svobodno določati svojih cen. Postavljanje lastne cene, ki je nižja od drugih, je namreč bistvo pa tudi gibalo gospodarskega razvoja na našem planetu.

To je za državljane izjemno pomembno, saj lahko svobodno nakupujejo. Še pomembneje je za državljane, ki nimajo veliko pod palcem in morajo vsak evro trikrat obrniti, preden ga porabijo.

No, ja, ne vem, ali je ta primerjava še razumljiva, saj večina ljudi večine plačil ne opravi z denarjem, ampak s kartico ali telefončkom. Tudi plačo vidijo samo še na računalniškem zaslonu. Ker denarja ne vidijo več drugače kot narisanega, se človek vpraša, mar smo prišli nazaj v prazgodovino, v naturalno-naturalno gospodarstvo? Delamo, za plačilo pa dobimo stvari v trgovinah in storitve. Kot zgodovinar vidim prehod iz denarno-blagovnega gospodarstvo v tisto po načelu blago za blago kot nazadovanje. Zato se temu upiram in poskušam vse plačevati z gotovino. Tako si bolj zapomnim, koliko določen izdelek stane in koliko sem ob obisku trgovine plačal. Upam, da bom lahko tako živel čim dlje, saj je takšen slog življenja vsako leto težji.

NAPETNAJSTILI SO NAS, NE PRVIČ, NE ZADNJIČ

Svobodno določanje cen, osnovno načelo kapitalizma, ki je narejeno po meri potrošnika, pa se da tudi zaobiti. Blokirati. Predprejšnja vlada, z istim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivavškom, je leta 2016 že naredila podoben ukrep. Sprostila je cene goriva na avtocestah. Ekonomisti so rekli, da je to dobro, ker bodo prodajalci tako lahko nižali cene. AMZS je celo ustvarila aplikacijo, ki ti je sporočila, kje je cena najnižja. Roko na srce je bila aplikacija škodljiva, saj podatki niso bili točni. Enkrat sem plačal 75 evrov namesto 71, ker sem šel na črpalko po njihovih navodilih. In sem aplikacijo, kakopak, v naslednji sekundi izbrisal.

Kakorkoli že, liberalizacija cen goriva na avtocestah je res prinesla različne cene. Od takrat je bencin na avtocesti – dražji.

A to ni edina anomalija. V štirih letih so se vse razlike povsem izbrisale. Povsem. Cene goriva vseh črpalk so povsod povsem enake. V vsakem trenutku. Ko ena črpalka dvigne, redko, ali zviša, pogosto, ceno, v istem trenutku to naredijo tudi vse druge črpalke v državi. Vse v istem trenutku. Je to res svobodno tržno gospodarstvo? Ne. To je dogovorna ekonomija, plansko gospodarstvo. Tako se je to počelo v komunističnih diktaturah. In tako se to počne v kapitalizmu, kjer pravila kršijo monopolisti.

KARTEL DVEH BRATOV

Pri nas imamo na avtocestah samo dve naftni podjetji. Pred leti, ko je eno črpalko na avtocestnem križu želelo postaviti še tretje podjetje, so mu to onemogočili. Med pogoji, ki so jih uradno imenovali reference, je bil tudi ta, da moraš imeti v državi ob avtocesti že tri črpalke. Ta "referenca" je bila seveda trik, kako onemogočiti vstop na trg konkurenci. Da je vse v redu, je nato potrdilo celo ustavno sodišče. Pa ni. Če imata dve firmi devet desetin trga, na trg pa ne morejo enakopravno vstopati novi konkurenti, je to kartelni dogovor in monopol dveh. To pa je ne le v nasprotju z zakonodajo, ampak tudi z ustavo, ki zapoveduje svobodo trga.

Nekoč, v prejšnjem stoletju smo uporabljali izraz sedem sester za skupino naftnih družb, ki je obvladovala 85 odstotkov svetovne prodaje nafte. Sedem sester je bil kartel, močnejši od svetovnih vlad, zato v javnosti ni bil najbolj priljubljen. A mi imamo samo dve firmi, ki obvladata še višji delež, 87 odstotkov prodaje goriv v državi. Dva slovenska naftna brata sta tako še veliko močnejša od sedmih sester: sta samo dva in delež je višji. Natančne številke je sicer težko dobiti – saj vemo, kaj se zgodi, ko gre za statistiko. Sam navajam podatek Jožeta P. Damjana, ki ga je zapisal na blogu leta 2018.

BRATA BOSTA ODLOČILA, KAKO

Z oktobrsko liberalizacijo tako potrošniki ne bomo na boljšem, saj naš svobodni trg dušita monopolista Petrol in OMV. Vsi mali igralci se bodo namreč verjetno cenovno morali povsem prilagoditi velikima naftnima bratoma. Mogoče se bodo tudi kar dogovorili. Saj se še spomnimo, kako se je na gričku nad poljem, kjer se je odvila ena od najpomembnejših bitk v zgodovini med rimskim cesarjem Teodozijem in poganskim proticesarjem Evgenijem, leta 1999 zgodila cesarska gostija? Takrat ko so se slovenski gradbinci na Zemonu na Vipavskem dogovorili, kako si bodo delili državna naročila. Člani zemonskega klana (ja, Zemono in Zemun izhajati iz istega korena, besede za zemljanko) so sicer, hvala Bogu (ja, tistemu z veliko začetnico, ne pa kakemu Perunu), končali s svojimi rabotami. So pa v maloro skupaj z njimi šla tudi vsa velika gradbena podjetja, nacionalna srebrnina. Ostala sta le še – gradbeni kartel in njegova "poslovna" logika.

Oglasila se je tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Zveza, ki je boljkone sama sebi namen in daleč stran od vplivne potrošniške organizacije, kot bi jo potrošniki potrebovali, se je oglasila s socialistično retoriko. Malce nerazumljivo in zbirokratizirano. Opozarjajo, da bodo naftarji povišali cene, in zahtevajo dodatno zakonodajo, ki bo to regulirala. Kot da tudi oni ne vedo, kaj piše v ustavi. In zato ne vedo, da sta problem kršitelja ustave kartelna monopolista, ne pa napačna zakonodaja.

To seveda ni edini primer. Še zdaleč ne. Slovenija je dežela monopolov.

MONOPOSLOVANJE V MONOPOSLOVENIJI

Imamo še enega kartelnega dvojca, podjetje, ki ima v lasti televiziji A Kanal in
Pop TV. Ta na televizijskem področju pobere kakih 70 odstotkov oglasov, po nekaterih podatkih pa še celo več. To dosegajo s kršenjem pravil tržnega gospodarstva, in sicer tako, da oglaševalce silijo v monopolno oglaševanje s prepovedjo oglaševanja na drugih televizijah.

Tu so še banke. Ravnokar sta se združili dve, ki imata za seboj že nekaj združitev, Abanka in Nova KBM. Skupaj z Novo Ljubljansko banko bosta sedaj imeli skorajda polovico trga. A to sploh ni problem, se mi zdi, čeprav nisem ekonomist. Problem so kartelni dogovori, zaradi katerih so storitve iz leta v leto dražje, podobno, očitno usklajeno pri vseh bankah in odobreno s strani nacionalne Banke Slovenije (narodna banka je napačno, zato sem ji zamenjal naziv). Vse banke imajo zelo podobne obrestne mere za kredite: nesramno visoke, če jih primerjamo s tistimi v zahodnih demokracijah.

In telefonija? Tu je sicer več igralcev, za katere se zdi, da nimajo kartelnih dogovorov. A tu je bilo treba čakati 30 let, da se je trg nekolikanjce sprostil. Telekom je bil namreč dolga leta dejanski monopolist. Ko se spomnim, kako grdo je država – Telekom je namreč državni, ne gre za podjetje, ki bi svobodno in avtonomno delovalo na trgu – izvrgla podjetje Vega, me kot Slovenca postane sram. Kot da bi živeli v kaki komunistični diktaturi. Komunistični, ponavljam izraz, saj druge, "običajne" diktature nimajo planskega gospodarstva. Kakorkoli, danes je stanje povsem drugačno. Telefonarjev je več, konkurenca obstaja, brez težav se preide z enega na drugega. So pa ceniki bolj ali manj pri vseh nepregledni, polni drobnega tiska in neprimerljivi. Ob podpisu pogodbe je ena cena, na položnici druga, čez nekaj mesecev pa tretja. Vsaka je, kajpada, višja.

In lekarne? Zakaj v slovenskih lekarnah za zdravila plačujemo praktično isto ceno? Zato, ker je aspirin v Sloveniji najdražji v Evropi. Na srečo je ta kartelni dogovor začel uničevati splet. Na spletu lahko marsikaj dobiš bistveno ceneje.
Eden od najbolj okorelih monopolistov je tudi šolstvo. Imamo samo peščico zasebnih gimnazij, pa še te imajo praktično enak progam kot državne šole. Iste učbenike. Ker iz prve roke vem, kako in za koliko se tiskajo knjige, trdim, da je tiskanje učbenikov eden od najboljših in najbolj dogovorjenih poslov v državi. Vedno so v igri eni in isti igralci, monopolisti.

In mediji? Koliko medijev je že propadlo ali pa jih niso mogli ustanoviti samo zaradi medijsko-politične naveze stricev iz ozadja, ki ohranjajo monopol medijskega enoumja.

GORDIJSKEGA VOZLA NI RAZVOZLAL NIHČE

Preveč monopolistov in monopolov je, da bi jih vse opisal. A ti monopoli krnijo državo, onemogočajo gospodarski razvoj celotne družbe, spodbujajo beg možganov in množični prihod mladih neizobraženih muslimanov. Zaradi monopolov živimo v pohabljeni demokraciji.

Na srečo se v aktualni vladi opazi precej duha svobodnega tržnega gospodarstva. Upati je, da se bodo počasi lotili tudi tega kartelnega vozla. Gordijskega. Ki je tako zapleten, da ga dolgo nihče ne zmore razvozlati, čeprav je nagrada na moč vabljiva. Kdor ga razvozla, bo postal vladar svet, se je glasila prerokba. Mnogi so poskušali, a brezuspešno. Slednjič je tja prišel odločen mož, vzel meč in vozel presekal. To je bil mladi vojskovodja Aleksander Makedonski, preden je osvojil svet.

(Tino Mamić je podjetnik, novinar, zgodovinar in redni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.