objavi na
pozareport.si

forum

Svet & ljudje

Nedelja, 8. november 2020 ob 06:00

Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America). Gola resnica, pet let potem.
Zgodba, polna naključij in spleta neverjetnih, celo fantastičnih okoliščin ...
Forum !

Odpri galerijo

Melania in Donald Trump, pet let potem.

(*) To ni knjiga o Donaldu Trumpu niti knjiga o Melanii Trump in Donaldu Trumpu, to je knjiga o Melaniji Knavs, suhljatem, tihem in prejkone plahem dekletu iz manjšega kraja v Sloveniji, državi, za katero povprečni Američani mislijo, da je del Rusije, če so sploh že kdaj slišali zanjo, in kraja, imenovanega Sevnica, za katerega Američani zagotovo niso slišali še nikoli. Pa vendar lahko ta Slovenka, Sevničanka, že čez nekaj mesecev postane prva dama Združenih držav in žena po položaju najmočnejšega politika na svetu – predsednika ZDA.

Njena zgodba je polna naključij in spleta neverjetnih, celo fantastičnih okoliščin. Njene slovenske kolegice iz manekenskih časov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, recimo iz zakulisja modnih revij na ljubljanskemu Modnem bazarju, pred leti kultnem modnem dogodku slovenske prestolnice, se je zaradi njene poklicne in družabne neprepoznavnosti niti ne spomnijo, kvečjemu bežno. Kako malo je možnosti, da glede na zgodovino Bele hiše na Pensilvanski aveniji številka 1300 neka povsem povprečna slovenska manekenka postane prva dama ZDA, pa je matematično skoraj nemogoče izračunati. Ampak zdaj, junija 2016, to postaja realnost.

Melanija Knavs prihaja iz popolnoma povprečne slovenske socialistične družine, rojena pa je v obdobju nekdanje Titove Jugoslavije. Njeni starši niso pripadali slovenski družbeni eliti, čeprav je bil oče Viktor Knavs član Komunistične partije Slovenije. Niso bili premožni, revni pa tudi ne. Ko je Melania spoznala Donalda Trumpa, je Trump njenemu očetu podaril dve jakni, ki jih je Viktorju  Knavsu potem po meri zožala šivilja Silva Njegač s Ptuja. Melanija nikoli ni blestela v šoli, nikoli ni študirala na Oxfordu, Sorboni ali Harvardu (njena pomanjkljiva izobrazba in skromni besedni zaklad sta vidna med njenimi – zato – opazno redkimi nastopi na volilnih zborovanjih njenega moža), nikoli ni bila vrhunska manekenka ali supermodel niti vrhunska športnica, znanstvenica ali podjetnica, pa vendar je že danes, potem ko je 26. aprila letos dopolnila 46 let, verjetno najbogatejša Slovenka vseh časov. Čeprav je famozna predporočna pogodba med Melanio in Donaldom Trumpom poslovna skrivnost družine Knauss-Trump številka 1.

Pri Melaniji Knavs ne gre za nobeno kariero, njena biografija je pravzaprav utelešenje ameriške zgodbe o uspehu. "Je pa tudi zgodba o ženski," kot pravi Mitja Čander, pisatelj, pesnik in direktor Založbe Beletrina, ki je pričujočo knjigo prebral že pred prvo izdajo na Amazonu, "ki se na novo rodi, spremeni ime, jezik, domovino, življenjski slog, tudi telo ni enako kot prej ... Enaka je le ambicija. Biti nekdo, biti prva dama sveta."

In "ona bo neverjetna prva dama". Tako je 4. aprila 2016 na volilnem zborovanju v Milwaukeeju pred množico svojih privržencev povedal Donald Trump.

"Prav izdaja knjige Melania Trump – The Inside Story (legendarna ameriška revija The New Yorker in kasneje še italijanska izdaja revije Vanity Fair sta jo označili za "najbolj temeljito delo o Melanii Trump", tiskovni predstavnik Donalda Trumpa pa je izjavil, da je knjiga "nepoštena, polna neresnic in laži") je dala prvi velik pospešek raziskovanju ter odkrivanju družine in pedigreja potencialne prve dame ZDA."

O Donaldu Trumpu vemo zelo veliko, praktično vse. Ne samo Američani, tudi Slovenci.

Rodil se je 16. junija 1946 v New Yorku, sredi siromašne četrti Queens. Trumpova družina sicer izvira iz Nemčije in Škotske. Njegov oče Frederick Christ "Fred" Trump, potomec nemškega imigranta Friedericha Drumpa, ki se je po prihodu v Združene države Amerike preimenoval v Fredericka Trumpa, je moral skromno imigrantsko družino zapustiti star komaj enajst let in se začeti preživljati sam. Ko je privekal na svet mali Donald, je bil oče že uspešen gradbeni podjetnik. Poleg Donalda sta Frederick Trump in žena Mary Anne Maclepod, škotska imigrantka, imela še dva sinova, Roberta in Freda jr., ter dve hčerki, Maryanne in Elizabeth. Donald Trump je od očeta Fredericka očitno podedoval talent za pogajanja z gradbeniki, finančniki in kupci, že ob koncu študija na prestižni univerzi Wharton v Pensilvaniji, kjer je danes predsednik nadzornega sveta, pa je bil s svojimi posli vreden približno 200 tisoč dolarjev.

Po poroki z Melanio na Floridi januarja 2005 so novinarji ljubljanskega poslovnega časnika Finance izračunali, da bi Trump, če bi živel v Sloveniji, leta 2003 plačal milijardo takratnih slovenskih tolarjev davka na kapitalski dobiček, več kot vse slovenske borzne firme skupaj. Donald Trump, čigar poslovni imperij sega od nepremičnin do televizijskih prenosov prireditev Miss Universe, Miss ZDA in Miss najstnic ZDA, je danes težak približno 10,5 milijarde dolarjev, kar je nekaj manj kot letni proračun Slovenije. Za lani je Trump denimo prijavil 577 milijonov dolarjev prihodkov, od tega 50 tisoč dolarjev na račun poslov kozmetičnega podjetja svoje žene, Slovenke Melanie. Ob tem je bil nekaj sezon veliki televizijski zvezdnik serije Pripravnik (The Apprentice) na televizijski mreži NBC, napisal je kopico knjig, nazadnje Crippled America: How to Make America Great Again, in že vrsto let velja za enega od najbolj priljubljenih ameriških milijarderjev.

Intelektualci ga ne marajo, srednji razred ga obožuje, on pa ljubi spopade z najbolj ostrimi, najbolj grobimi in "sploh najhujšimi ljudmi na svetu", tistimi, kot je rekel v enem od nešteto intervjujev, ki v New Yorku poslujejo z nepremičninami. Ampak to so spopadi, v katerih Donald Trump zmaguje, čeprav je sam že trikrat "skoraj bankrotiral".

Če Američani in Slovenci vemo veliko o Donaldu Trumpu, pa o Melaniji Knavs ne vemo skoraj ničesar. Še enkrat – ne samo Američani, ampak tudi Slovenci. Okej, pred leti smo lahko prebrali, koliko je stala njena poročna obleka iz modne hiše Dior, in nekaj zadnjih mesecev, predvsem zaradi Trumpove predsedniške kampanje, ameriška javnost pobira drobtinice iz življenja Melanie Trump, ki jih medijem dozirajo Trumpovi piarovski in politični svetovalci. Pa še te informacije so največkrat zrežirane, prirejene in fotošopirane. Celo znani britanski tabloid Daily Mail, ki se je med prvimi razpisal o Melanii Trump kot morebitni prvi dami ZDA, je pri tem objavil kopico netočnosti.

Da življenje Melanie Trump prekriva tolikšna megla skrivnosti, so krivi tudi ali predvsem slovenski novinarji. Odsotnost raziskovalnega novinarstva, tako značilna za slovenski postkomunistični in tranzicijski etablirani žurnalizem, se v primeru Melanie in Donalda Trumpa bizarno prekriva tudi z večinsko levičarsko opredeljeno slovensko novinarsko srenjo. Ki pač ne mara Tumpa zato, ker je republikanec, in še zlasti ne zdaj, ko ima zelo dobre možnosti, da postane 45. predsednik ZDA, zato bolj ali manj ignorira tudi Melanio Trump. Večina zapisov ali poročanj slovenskih medijev o Melanii Trump temelji na direktnem povzemanju novic iz tujih medijev, Ines Knauss pa se na Facebooku čudi, zakaj slovenski mediji v boju za Belo hišo ne podpirajo Slovenke. Če bi se "naša" Melania potegovala za Belo hišo ob rami kakšnega mladega kandidata demokratske stranke, torej politično drugačnega slovenskega zeta, bi jo slovenski mediji naravnost oboževali.

Mimogrede, Donald Trump bi, če bi predsednika ZDA volili Slovenci, volitve gladko izgubil. Po doslej edini javnomnenjski anketi časopisa Delo, namenjeni letošnjim ameriškim predsedniškim volitvam, objavljeni marca letos, lahko vidimo – za Trumpa – šokantne rezultate. Čeprav gre za najbolj znanega slovenskega zeta, kot mu radi pravijo slovenski mediji, bi za Trumpa takrat glasovalo le 10 odstotkov Slovencev, za Hillary Clinton pa kar 42 odstotkov slovenskih volivcev. Na tretjem mestu se je znašel drugi demokratski kandidat Bernie Sanders, na četrtem pa republikanec Ted Cruz. A hkrati si Sevničani v primeru zmage Donalda Trumpa in zaradi Melanie v Beli hiši naivno obetajo
"številne nagrade in darila".

Ta specifično značajska dvojnost slovenske presoje je nasploh zelo značilna za odnos Slovencev do Melanie Trump. Čeprav Melanie v Slovenijo ni bilo že celih enajst let in pravzaprav bolj malo Američanov ve, da je Slovenka, nekateri danes razmišljajo, da bi po njej poimenovali eno od ulic v Sevnici. Le to se verjetno še ne ve, ali bi se takšna ulica imenovala Melanija Knavs, Melania Knauss ali Melania Trump. Aktualni župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk možnost poimenovanja ulice po Melanii Trump sicer dopušča, "ker naj bi bila Melania najprepoznavejši slovenski znak v svetu, da pa za zdaj okoli tega še ni nobene pobude ali uradnega postopka."

Pričujoča knjiga, neavtorizirana biografija Melanije Knavs (lahko bi rekli tudi neodvisna biografija, ker se "neavtorizirano" včasih a priori razume kot sovražno nastrojeno do osebe, o kateri knjiga govori; kar pa ne drži, želja avtorjev te knjige je bila, da bi lahko o njej pisali čim bolj svobodno, brez njene avtorizacije ali celo avtorizacije njenega slavnega moža oziroma njene družine), ki je nastajala šest mesecev, življenje najbogatejše in čez nekaj mesecev morda tudi najvplivnejše Slovenke na svetu razgalja do zanimivih podrobnosti, temelji pa na pisnem arhivskem gradivu, četudi skromnem, ter na številnih pričevanjih znancev, prijateljev, spremljevalcev, sošolcev, učiteljev, poslovnih partnerjev in drugih sodobnikov Melanije Knavs, v Sloveniji in tujini, predvsem na Dunaju, v Milanu, Parizu, Londonu in New Yorku, teh ključnih kariernih postajah današnje Melanie Trump.

Melanija Knavs, Melania Knauss ali Melania Trump na Donaldu Trumpu vidi "milijardo dolarjev in povišan holesterol", pravi znana ameriška stand up komičarka Susie Essman, njena publika pa se reži.

Toda Melania Trump živi zelo posebno, precej odmaknjeno življenje. Kljub našemu doslednemu raziskovanju je nemogoče najti ne samo kakšno njeno osebno prijateljico ali prijatelja (tudi na sicer veličastni poroki ni imela nobene družice!?), celo kakšno njeno fotografijo, kjer ne bi naštudirano pozirala. Če že pride do takšne fotografije, pa lahko vidimo njen namrščeni obraz, tako značilen za njeno evidentno stransko vlogo med sedanjo volilno kampanjo Donalda Trumpa. Ko omagajo umetelni nasmeški, se Melania zdi odsotna, slabe volje in ne skriva, da ji je vse to odveč.

Američani in Slovenci tako (še) ne poznamo nobenega njenega političnega stališča razen neke naivne izjave, da se za politiko zanima doma. Poleg suhoparne statistične informacije, da bi bila po Louisi Adams, "britanski" soprogi šestega predsednika ZDA Johna Quincyja Adamsa, druga prva dama, rojena na tujem, Slovence in še posebno Američane verjetno legitimno zanima, ali bo Melania Trump kot prva dama ZDA svojega moža in predsednika, ko bosta ob koncu dneva povsem sama doma v Beli hiši, kot v nekakšni resnični različici serije Hiša iz kart (House of Cards) Trumpa iz lastnega prepričanja nagovarjala, naj bombardira Sirijo, Isis ali kaj tretjega, ali pač ne. Verjetno ni dovolj, da samo javno izjavi, da bo Donald "ob sebi zbral prave ljudi in da je rojen politik" in da ga "ona podpira od A do Z" (iz fraze od A do Z se že norčujejo ameriške novinarke) ter da je skrivnost njenega uspešnega zakona to, da imata z Donaldom ločeni kopalnici in običajno gledata televizijo vsak v svoji sobi. Sama sicer pravi, da je življenje, ki ga živi – naporno! A ga menda obvladuje, ker je vse skupaj zelo zabavno.

Čeprav bi se Donald Trump po odnosu do žensk zlahka ujel s kakim džihadistom, Melania zanj pravi, da je "zelo romantičen, a na drugačen način". Saj, Donald naj bi bil tako ali tako v vseh pogledih drugačen od večine ljudi.

Pot Melanije Knavs via Melania Knauss do Melanie Trump, ki se utegne končati celo v Beli hiši, je popotovanje punčke iz Marokovega realsocialističnega blokovskega naselja sredi Sevnice, iz Titovih časov, ko Viktor in Amalija Knavs niti pomisliti nista mogla na to, da bo njuna mlajša hčerka čez štirideset let segla po najvišjih ameriških zvezdah, ena od njenih etap na tej poti pa bo tudi fotografiranje za naslovnico modne biblije – revije Vogue. Melanija Kavs na tej poti nosi in predstavlja tipične značajske lastnosti Slovencev, na njej pa se je iz skrajno zadržanega in zapečkarskega dekleta prelevila v prilagodljivo partnerico bogatega Donalda Trumpa. Ženo milijarderja, ki je Donalda Trumpa v nasprotju z Ivano Trump in Marlo Maples znala tudi obdržati.

Zdi se, da ji je, čeprav danes že naturalizirani Američanki, v New Yorku malo po slovensko nerodno, da prihaja iz Sevnice, po drugi strani pa bi bila rada tudi doma v Sloveniji zelo pomembna. Podobno, kot je nerodno številnim slovenskim dekletom, ki prihajajo iz manjših krajev v Ljubljano. Kako naj si
sicer razlagamo njene poskuse utišanja slovenskih novinarjev z grožnjami s tožbami in hkrati vabila slovenskim novinarjem, naj pridejo v Pariz in poročajo o njej. No, to vabilo je prišlo samo enkrat, jeseni 1998, tik preden je uradno spoznala Donalda Trumpa.

Za njenega moža Donalda Trumpa pa se ve, da prodaja medije. Ko so ameriški tabloidi do zadnjih umazanih podrobnosti poročali o ločitvi z Ivano Trump, je eden od zagrebških novinarjev zapisal, da Mihail Gorbačov, v tistih časih generalni sekretar ruske komunistične partije in lider perestrojke,
lahko spreminja svet, toda časopise prodaja Trump.

Ob tem žal ostaja skrito, zakaj Melania noče več priti (ali vsaj ne prihaja) domov v Sevnico, zakaj se je tako spremenila (o čemer pripovedujejo tudi domačini) in zakaj ob tistih redkih (bivših) prihodih v domačo Slovenijo ali stikih s Slovenci v ZDA ni hotela več govoriti slovensko. V malce zarotniško
skrivnost je zavito tudi uradno prvo srečanje Melanie Knauss in Donalda Trumpa v klubu Kit Kat na Manhattnu. Melania nikoli ni hodila na zabave, a je tja vendarle prišla, Trump pa se je "takoj zaljubil", čeprav so bile njegov tip preverjeno ženske s svetlimi lasmi in bujnim oprsjem, poleg tega pa modni
agenti pripovedujejo, da se za Melanio na takšnih zabavah "nikoli ni nihče zanimal".

Med pripravo prve izdaje knjige, ki poskuša biti izjemno natančna, tudi malenkostna ali na trenutke celo dolgočasno podrobna, saj gre konec koncev za morebitno bodočo prvo damo ZDA, pri takšni osebi pa so vse podrobnosti še kako pomembne, se je tudi videlo, da so bila pričevanja o Melaniji Knavs vedno manj dostopna, bolj ko se je razvijala volilna kampanja Donalda Trumpa. Viri so se zapirali, družina Knavs pa se je tudi fizično zabarikadirala v New Yorku. Slovenski novinarji, natančneje snemalci oddaje E+ na Kanalu A, so zakonca Viktorja in Amalijo Knavs nazadnje v živo prestregli na ljubljanskem letališču Brnik marca 2009, ko sta letela v New York, ob rojstvu njunega prvega vnuka Barrona Williama Trumpa. Zdaj je tudi že jasno, zakaj. Afere, neposredno povezane s preteklostjo družine Knavs, zlasti Viktorja Knavsa, od prikritega polbrata potencialne prve dame ZDA in skoraj srhljive izpovedi ene od nekdanjih ljubic, ki jih je oče potencialne prve dame ZDA nagovarjal k splavu, do sprva zanikanega članstva Viktorja Knavsa v Zvezi komunistov Slovenije, se kot sence preteklosti nevarno oživljajo nad volilno kampanjo Donalda Trumpa. Za veliko teh afer Donald Trump verjetno niti ni vedel, družina Knavs jih je očitno prikrivala celo pred njim. Zato Melania čudno trmasto zanika tudi izpovedi svojih nekdanjih intimnih spremljevalcev iz Slovenije, ki jih, vsaj nekateri od njih, po prvi izdaji te knjige radi pripovedujejo medijem.

Pričujoča knjiga, gre za dopolnjeno izdajo knjige Melania Trump – The Inside Story, From a Slovenian communist Village to the White House, se časovno in vsebinsko končuje z rojstvom Barrona Williama Trumpa, doslej edinega sina Melanie in Donalda Trumpa. Zato je veliko stvari, ki se nanašajo na ameriško življenje družine Knavs oziroma Knauss, še neraziskanih. Na primer
zapleteni odnosi znotraj dinastije Trump, znotraj katere se za svoje pozicije pod finančnim primatom Melanie Trump in tradicionalnim družinskim liderstvom Viktorja Knavsa bori slovenska kolonija. Za najinteligentnejšo med potomci Donalda Trumpa po pripovedovanju ameriških novinarskih kolegov sicer velja Ivanka Trump, tudi ena od podpredsednic Trumpovega poslovnega imperija, ki na volilnih zborovanjih fizično vedno stoji nekoliko bližje Donaldu Trumpu kot njegova žena Melania. Precej nepojasnjena je tudi vloga Ines Knauss, starejše sestre Melanie Trump, ki na družabnih omrežjih preseneča z nekaterimi zapisi, poleg tega pa naj bi se pred časom preselila iz Trump Towerja v eno od drugih stolpnic na Manhattnu, ki so v lasti Donalda Trumpa. Uradno je samska, pred časom se je tudi pohvalila, da je ona ustvarila blagovno znamko Melanie Trump. Večkrat se upravičeno, včasih pa tudi logično zdi, da se Ines Knauss ne more sprijazniti z drugorazredno vlogo, ki jo hočeš, nočeš živi v senci dve leti mlajše sestre Melanie Trump.

Prav izdaja knjige Melania Trump – The Inside Story (legendarna ameriška revija The New Yorker in kasneje še italijanska izdaja revije Vanity Fair sta jo označili za "najbolj temeljito delo o Melanii Trump", tiskovni predstavnik Donalda Trumpa pa je izjavil, da je knjiga "nepoštena, polna neresnic in laži") je dala prvi velik pospešek raziskovanju ter odkrivanju družine in pedigreja potencialne prve dame ZDA. Vsekakor pa bo, če bo Donald Trump na prvi novembrski torek letošnjega leta postal predsednik ZDA in Melania prva dama Bele hiše, to začetek nove velike ameriške dinastije, in to z globokimi slovenskimi koreninami.

Ob koncu uvoda, last but not least, kot bi rekli Američani, se toplo zahvaljujem Igorju Omerzi, soavtorju drugega in tretjega poglavja knjige, in terenskim raziskovalcem, ki so opravili številne poti in prečesali več sto virov. Redaktorici Tini Bernik in prevajalcu Joshu Rocchiu, Američanu iz države
Washington, ki že nekaj let živi v Ljubljani, pa za njuno potrpežljivo delo na robu časovne zmogljivosti. In seveda hčerki Maši, ki je iz Montpellierja na jugu Francije, običajno z veliko časovno razliko med Francijo in Slovenijo na eni ter Združenimi državami Amerike na drugi strani, opravila večji del posla odnosov z javnostmi pri promociji knjige na zahtevni ameriški medijski in knjižni sceni.

Bojan Požar, Ljubljana, junij 2016

* Uvod v knjigo Gola Resnica, neavtorizirano biografijo Melanie Trump.

Ameriška izdaja knjige Gola resnica - The Inside Story (Amazon), je bila več tednov med 50 najbolj prodajanimi biografijami med Kindlovimi izdajami na Amazonu.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
melania trump donald trump igor omerza bojan požar

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Andrej Majes :

29.11.2020 10:02

Narava je tako naravnana, da vedno človeku vrne njegovo lastno delovanje. Trenutna oblast vključno z. g. Krekom se je lotila reševanja problema zdravja z aplikacijami, strašenjem ljudi in vršenjem ogromnega pritiska s takšnim ali drugačnim omejevanjem. Na ta način v milijon letih ne bo rešila trajno problem zdravja. Narava je nepristranska, vedno vrne človeku akcijo, ki jo je sam ustvaril. Iz tega je logično sklepati, da bo pritisk na ljudstvo, ki ga iz globokega neznanja vrši trenutna oblast, slej kot prej tudi požela na svoji lastni koži. Tega bi se morala zavedati in zavesti. Ljudje ne razumejo, da se virusi, bolezni in ostale stvari ne obračajo po zakonih ljudstva ali parlamenta, ampak po zakonih Narave. In Zakoni Narave so večni, in matematično neskončno natančni. Eden od njih je Kar seješ to žanješ. Človek ko pride na oblast mu je nekaj časa dovoljeno da dela, kot ga je volja (seje), ampak ne more se izogniti preprostemu dejstvu, da bo tudi požel sadove svojih delovanj. To je matematično dejstvo v Naravi. Sedaj: če so ljudje, ki so na oblasti tako prepričani, da delajo prav, potem se nimajo česa bati: Narava jih bo nagradila za njihovo delo (mimogrede sedaj se nagrajujejo sami, tako da masovno zadolžujejo narod). Jaz bi si vsekakor želel, da bi ti ljudje ozavestili preprosto dejstvo, da človek lahko počne, kar ga je volja, vendar se ne more izogniti, da bo požel sadove svojega dela. Narava deluje matematično natančno in vedno pripelje človeku to, kar je sam posejal.
borut rojc :

29.11.2020 09:39

Logično, da cigana nista po naključju prišla mimo, z burekom med zobmi in obstopila Kreka. Diverzije kriminalca Čordiča se dogajajo ob močnem suportu opozicije, RTV-ja, starih partijskih struktur in dobesedno mafije. Muslič je v bistvu ravno toliko pomemben kot pijani lovec, ki je ustrelil Krambergerja. On je le orodje v rokah prej omenjene bande, če ne on, bi to počel Ličina ali nekdo tretji. Tragika te države se kaže v ljudeh, sedečih v prvih vrstah proslav, katerim pa ta država nikoli ni bila intimna opcija. Vojni zločinci, kateri so državo in ta narod reketirali ob osamosvajanju, danes uživajo pokojnino in vse mogoče privilegije. Ko se Kučanu in Aksentijeviču v njunem marširanju konjskih kopit po Slovenji in slovenstvu, pridruži še trio ostarelih srbskih partijskih štabnih kurb, Makarovič- Hribar- Slapšak, je dosežen vrh nivoja nenormalnosti in gnilega stanja duha v deželi. Krek se mi v osnovi zdi konfuzen možakar, ki ima verjetno težave že zjutraj pri oblačenju. A zamerim mu, ker se kot covid vojščak vede tudi sam neodgovorno. Najprej si pozabi nadeti zaščitno masko ob točenju goriva, tokrat pa je debatiral s kriminalcema, tudi brez zaščitne maske na čefurskih gobcih, ki bi ju moral pokončati kot stekla psa, saj je tako posredno on sam ogrozil vse tiste, s katerimi je kasneje prišel v stik. Diskreditiracije in diskvalifikacije Janše, so v bistvu kriminaliziranje države, njene osamosvojitve s strani vseh teh jugonostalgikov, ki še vedno žalujejo za neko tvorbo, katera je dejansko bila kriminalna in je zgolj še neka virtualna iluzija v glavah najbolj neuravnovešenih. Ko se prekinja državno proslavo in pljune na slovenske gardiste, se krog brezumja sklene. Lahko krulimo kot divje svinje, topotamo kot govedo, a na nivoju Čordiča in za njim stoječe drhali, se ne moremo pogovarjati. V ta kontekst sodijo tudi vsi Vojnoviči, Pešuti, Čaleti-Saleti in podobni jebivetri . Kupim jim enosmerno vozovnico za Jugoslavijo, njihovo deželo. Prišli so s tovornim vlakom, odšli bi kot gospodje v poslovnem razredu. ,,Daleka jim kuča ,,

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
Bilo je nekoč v Ameriki (Once Upon a Time in America). Gola resnica, pet let potem.