objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Petek, 28. junij 2019 ob 06:52

Šarec, a to je to? Tako hitro? Nisi ti ravno neki material ali pa karakter, a ne?
Ob robu padca zadnjega banksterskega jatka ...
Forum !

Odpri galerijo

Zadnja etapa, torej prodaja Abanke, je bila precej luzerska, kombinacija dokumentarca, za katerega je napisal scenarij Nacionalni preiskovalni urad, Televizija Slovenija pa ga je predvajala, ter bizarnega tvita predsednika vlade Marjana Šarca pa je razkrila vso nemoč omrežja v bančnem sektorju. Enostavno je izginilo iz obtoka.

Piše: Rado Pezdir

Abanka je bila sistemska banka, ampak ne v smislu običajnega delovanja bančnega sistema, temveč v smislu konsolidacije raznoraznih tranzicijskih imperijev, bodisi na desno bodisi na levo.

Z junijsko prodajo Abanke ameriškemu skladu Apollo in odprodajo 10 odstotkov paketa delnic Nove Ljubljanske banke se je končala zadnja epizoda udbovskega bančništva, v zadnji inkarnaciji prepoznanega kot banksterstva. Kljub temu da nas je ta epizoda v bruto znesku stala skoraj pet milijard evrov (neto škoda bo znana, ko bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) končala svojo življenjsko dobo), je bilo vredno. Sitem vzporednega mehanizma, ki je nastal na relaciji med nekdanjo partijo in bančništvom in ki se je razvil v svojih rudimentarnih oblikah pod Nikom Kavčičem, je mrtev. Možnost, da se ga obudi od mrtvih, je za nekaj generacij nična, in to je fantastična novica kljub že omenjeni petmilijardni ceni.

Zadnja etapa, torej prodaja Abanke, je bila precej luzerska, kombinacija dokumentarca (Brezno), za katerega je napisal scenarij Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Televizija Slovenija pa ga je predvajala, ter bizarnega tvita predsednika vlade Marjana Šarca pa je razkrila vso nemoč omrežja v bančnem sektorju. Enostavno je izginilo iz obtoka. Toda preden do konca pokopljemo omrežje v bančništvu, se - samo zato, da evforija ne bo prevelika - spomnimo, da v nekaterih sektorjih omrežje še kako zelo prosperira, prednostno seveda v zdravstvu, energetiki in gradnji infrastrukture. Ob smrti Abanke pa velja razkriti tudi, kako je Marjan Šarec že po letu dni postal marioneta omrežja. Njegov tvit, naj se zaustavi prodaja Abanke sumljivemu skladu (mislil je seveda na Apollo, ki upravlja skoraj 250 milijard evrov premoženja, torej nekajkratnik prihodkov državnega proračuna, ki jih Šarec ne upravlja, ampak deli), skriva staro bolezen omrežja, naj se v naročje banksterjev za vsako ceno vendarle vrne vsaj kak del bančnega omrežja. Ob smrti Abanke (v katero je bila pripojena tudi Banka Celje) je na mestu, da se spomnimo največjih hitov tega dela banksterskega omrežja. Če ne zaradi drugega, zato, da se ne pozabi, katere interese in privilegije je v zadnjem trenutku želel zavarovati Šarec. Epizode, ki bodo sledile, lahko razumete tudi kot način delovanja, ki ga je želel ohraniti predsednik vlade kot preferenčni pristop h konstituiranju bančnega trga.

Prav pa je, da dam še eno pojasnilo: vse, kar boste prebrali, izhaja iz javno dosegljivih informacij in baz podatkov, zato nič od navedenega ni stvar kakršnekoli bančne zaupnosti.

UPRAVLJALCI OMREŽJA

Zame najpoučnejša epizoda, ki najbolje ponazori, kaj je bila Abanka, je vezana na nizozemsko podjetje Hiko Investment. To podjetje sta ustanovila Kolektor (51-odstotna udeležba kapitala) in Diamond (49-odstotna udeležba kapitala), hčerinsko podjetje novogoriškega Hita. Nekaj mesecev po ustanovitvi je podjetje na Abanki zaprosilo za kredit. S temi sredstvi je nizozemsko podjetje v slovenski lasti ustanovilo svoje hčerinsko podjetje Hickole Corporation v davčni oazi na karibskem otoku Curacao. To karibsko podjetje pa je ustanovilo nova hčerinska podjetja v Peruju: Euro Corporation, Euro Casino in LAAB Delfinos. Vsa tri podjetja so se potem združila v nekakšen konzorcij in v Limi kupila dva hotela z igralnicami (Los Delfinos in Royal Place). Celoten perujski igralniško-hotelski portfelj je bil na koncu prodan, kupnina je odšla neznano kam, kredit pa Abanki ni bil vrnjen. In kdo je bil tedaj med glavnimi lastniki Abanke? Hit, Kolektor in Daimond. Zanimivo, kajne? Še več, morda veste, kdo je bil v času tega kreditnega posla v nadzornem svetu banke? Recimo Stojan Petrič iz Kolektorja (danes tudi lastnik časopisne hiše Delo; op.u.) in Srdjan Tovornik iz Hita. To je bila Abanka, ki jo je Šarec hotel rešiti iz rok sumljivih skladov tipa Apollo.

V zvezi s Petričem in Abanko smo pred leti spremljali še eno izjemno zanimivo transakcijo. Dovolite mi, da vas spomnim, vzvod česa vsega je bila Abanka. FMR, d. d., iz Kolektorjevega omrežja je posodil 9,1 milijona evrov drugi družbi iz omrežja Kolektorja, to je Fond, d. d. S tem denarjem je Fond odkupil 6,66-odstotni delež v Kolektorju, ki sta ga imela v lasti Abanka in Vipa Holding. Naj vas samo opozorim, da v trenutku, ko poteka ta transakcija, Kolektor lastniško in (preko Petriča) nadzorno sedi v Abanki. Dobre štiri mesece kasneje, konec aprila 2008, Fond ta delež proda naprej nepovezanemu podjetju Salonit Anhovo, in sicer za 9.665.570 evrov (sicer zataknjenemu v omrežju Vipe). Vsekakor odličen posel. Fond je v nekaj mesecih zaslužil dobrega pol milijona evrov. Toda zgodba se zaplete. Salonit Anhovo kupljenega deleža ne plača, zato mu Kolektor posodi 10,39 milijona evrov (zanimivo, vrednost deleža še kar narašča). Salonit Anhovo v zavarovanje kredita seveda zastavi 6,66-odstotni delež Kolektorja. Salonit Anhovo posojila nikoli ne vrne, Kolektor pa zaseže 6,66-odstotni delež, ki je startal pri Abanki in Vipa Holdingu in se pripeljal domov. Priročno ni bilo zgolj to, da je bila v središču posla transakcija z lastniškim deležem Kolektorja, ki je bil solastnik Abanke, ampak tudi to, da Salonit Anhovo, čeprav je dobil kredit od Kolektorja, tega ni vrnil niti ni prodal deleža, s katerim se je trgovalo, da bi dobil denar za vrnitev dolga. Raje so počakali, da se unovči zavarovanje. Zanimiv posel, kajne? To je bil tudi zadnji posel Abanke, ko je bil Petrič še v nadzornem svetu te banke. Potem je odstopil. Ker bi rad nadaljeval prikaz te banke omrežja, se pri Kolektorjevi vlogi ne bi več zadrževal, opomnil bi vas le na morda že pozabljeno epizodo s korejskim Sinyungom, kjer je Abanka neposredno vstopila v konsolidacijo Kolektorjeve poslovno-lastniške mreže. Morda res samo za pet dni, pa vendarle.

BANKSTERJI Z BLAGOSLOVOM

Prestopimo še malo na drugo stran in poglejmo, kako se je rdeče bančno omrežje zlilo s cerkvenimi kleptomani v podobi Zvonov v primeru Abanke. Danes se zdi, da je šlo vse skupaj v pozabo, toda Cerkveni Zvon 1 je bil eden od največjih lastnikov Abanke. Solastnik Abanke Zvon 1 je bil solastnik marsičesa, toda za našo zgodbo je zanimivo predvsem lastništvo hrvaškega privatizacijskega sklada PIF Slavonski. Leta 2009 je Zvon izstopil iz sklada PIF Slavonski, in sicer tako, da je delnice tega sklada prodal Abanki. Še enkrat, Zvon 1 je bil v času te transakcije eden od večjih lastnikov Abanke, torej je lastnik prodajal premoženje banki. Oprostite, nisem bil natančen, lastnik in kreditojemalec je banki prodajal premoženje. Precej incestuozno, kajne? Abanka deleža v PIF Slavonski (nekaj čez 20 odstotkov) ni obdržala, ampak je s svojim kreditojemalcem - Državno založbo Slovenije (DZS) sklenila terminsko pogodbo o prodaji. Povedano najbolj enostavno, paket delnic hrvaškega sklada je potoval od Zvonov prek Abanke do DZS. Kako je DZS financiral to terminsko pogodbo? Ne vem, vprašajte Darka Majheniča in Harija Furlana. Brez kakšne posebne teorije zarote pa konstrukcijo posla lahko zaprete sami, upoštevajoč, da so bili Zvonovi lastniki Abanke in da so prek nje prodajali delež hrvaškega sklada.

Toda zakaj bi DZS zanimal neki hrvaški sklad? Odgovor je enostaven. V letu transakcije je bil PIF Slavonski 4,74-odstotni lastnik Term Čatež, podjetja iz omrežja DZS. Zdaj pa dalje. Največji lastnik PIF Slavonski je bilo hrvaško podjetje Auctor, v Sloveniji bolj znano po aferi Sanader (Ivo Sanader, nekdanji predsednik hrvaške vlade). Poleti 2008, ko je prišlo do spopada za prevzem Term Čatež, kjer se je vnel spopad med paradržavnimi skladi in skupino na videz nepovezanih podjetij, ki so vršile prevzem, je Auctor od Hrvatske poštanske banke odkupil delnice Term Čatež, teden kasneje pa so ta delež prodali naprej zloglasnemu fiduciarju Hypo Alpe Adria Banke. Prevzem Term Čatež prek navidezno nepovezanih oseb je danes že zgodovina, ampak je šlo skozi. Ta multipla lastniška konsolidacija a je bila neuspešna za Abanko in Zvonove, na pa tudi za Bojana Petana, DZS in Terme Čatež, saj je Petan (danes tudi prvi človek časopisne hiše Dnevnik; op.u.) s spretno igro preživel bankstersko apokalipso in prestrukturiranje DZS.

Trikotnik Abanka-DZS-Zvon pa je bil aktiven v še enem zelo zanimivem poslu. Cerkveni Zvon 1 je prodal delež v podjetju VHA, d. o. o., ki je imelo pod seboj Vipa Holding, to pa Vipo, ki je spet imela v lasti delnice Abanke. Kupec je bilo luksemburško podjetje Towra, s. a. Drugi večji lastnik VHA, d. o. o., je bil Triplus, ta pa je bil v lasti DZS. To je rodilo zanimivo incestuozno situacijo: prvič, Towra, s. a., ki velja za tranzicijsko pošast, ki se je pojavila v precejšnjem številu tranzicijskih poslov (prevzem Pivovarne Laško, TEŠ 6, lastniška konsolidacija Term Čatež, izčrpavanje GP Bosna itd.) in je v domeni rdečega omrežja, je bila poslovni partner banksterjev Cerkve. Sprava pa te reči. In drugič, DZS je kot kreditojemalec pri Abanki s transakcijo prišel do lastniškega deleža v tej banki, in to prek pomembnih solastnikov v podobi Zvonov. Če že govorimo o konfliktu interesov in interesov omrežij, je Abanka eden izmed eksemplaričnih primerov.

ZA OKUS IN PRIOKUS

Naj bo to dovolj za oris vloge Abanke v banksterskem miljeju. Saj veste, za več informacij se v nasprotju z upravljanjem banksterskih poslov gre v zapor. Toda tudi napisano je čisto dovolj, da razumete, da je bila Abanka res sistemska banka, ampak ne v smislu običajnega delovanja bančnega sistema, temveč v smislu konsolidacije raznoraznih tranzicijskih imperijev, bodisi na desno bodisi na levo. Po vsem tem vam mora postati tudi nedvoumno jasno, kaj je začel zagovarjati predsednik vlade, svojčas veliki borec proti spornim mehanizmom delovanja levih in desnih strank. Šarec, a to je to? Tako hitro? Še Miro Cerar se je proti omrežjem boril dlje, kot si se ti. Nisi ti ravno neki material ali pa karakter, a ne?

(Rado Pezdir je magister ekonomije, profesor, publicist in komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poglejte si tudi zadnjo oddajo #Faktor.com na TV3:

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
rado pezdir Abanka nova ljubljanska banka DUTB Nacionalni preiskovalni urad Televizija Slovenija marjan šarec Niko Kavčič stojan petrič Bojan Petan miro cerar Apollo

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

igor hauptman

2019-07-15 20:21:11


Takole, Istok Potočnik glede dokazov o neprimernosti bankirja za direktorski stolček na MK. Kandidat mora v postopki izbire predložiti dokaze le o tem, da izpolnjuje razpisne pogoje, med drugim dokazilo o nekaznovanosti. Požarju za oceno, za kakšnega kandidata gre ni potrebno predlagati prav nobenih dokazov. O njegovi primernosti je mogoče soditi predvsem na podlagi dosedanjih referenc, ki očitno izhajajo predvsem iz bančništva. O teh referencah pa lahko le ugibamo. Če mene vprašate, seveda me ne bo nihče, so le te že zaradi njegovega položaja v času kopanja enormne bančne luknje ( že druge v 20. letih) nadvse sporne. Da ni prav nič odgovoren zanjo se lahko pohvali, kot tudi vsi ostali bančniki v vseh bankah, ki so jih sanirali slovenski davkoplačevalci. Niti eden od njih ni pravnomočno obsojen zaradi nevestnega dela, kar zaradi nenormalno visokih dokaznih standardov v naši kazenski zakonodaji ni prav nič izjemnega. Je pa zaradi tega izjemna naša država.Da gre za spornega kandidata je jasno tudi iz tega, da je imela Šarčeva vlada do sedaj z njim očitne težave. O poteku postopka zoper Iztoka Gornika ne morem soditi, verjetno se v resnici do sedaj ni končal niti še preiskovalni postopek. Vendar dokler še ta ni zaključen, nekako nenaivno pričakujem, da po tem postopek ustavljen pa je popolnima neprimerno, da se o takem kandidatu vlada sploh pogovarja. In zakaj, Istok Potočnik po vašem mnenju bi moral ravno ta sporna oseba ponovno odločati o premoženju države. Ugibam. Zato ker bo nalogo opravil v interesu tistega, ki ga ves čas forsira in to ni nujno ravno minister Počivalšek. Ali pa ima toliko močnega strica, ki bo zanj pač poskrbel. Naj bo dober in poskrbi še za delavke ARUMA, zadnje metamorfoze bivše MURE, ki so ravno danes dokončno ostale brez službe. Še brezplačen nasvet. Naj gre dotični gospod za nekaj časa delat še za bančni šalter, ki ga verjetno sploh še ni videl, kot še mnogo naših "uspešnih" bančnikov.

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Šarec, a to je to? Tako hitro? Nisi ti ravno neki material ali pa karakter, a ne?