Objavljamo odziv Komisije za preprečevanje korupcije na objavo pisma nekaterih zaposlenih in popravek navedb v članku "Ko predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije očitajo korupcijo, a se zato bojijo represije", objavljenem 13. septembra.

"Vodstvo Komisije preseneča, da so se nekateri zaposleni obrnili na medije s svojimi pripombami, ob tem pa kot razlog za tako dejanje navedli, da se bojijo povračilnih ukrepov. Komisija kot organ, ki je med drugim pristojen tudi za področje zaščite prijaviteljev, namreč spodbuja svoje zaposlene k odprtemu dialogu, tudi glede zadržkov oziroma morebitnega nezadovoljstva pri delu.

Komisija ne doslej ne v prihodnje ni in ne bo proti prijaviteljem izvajala kakršnih koli povračilnih ukrepov niti ne bo preverjala, kdo so avtorji pisma, saj je to v nasprotju z njenim poslanstvom in njeno filozofijo. Zavedamo se namreč ključnega pomena zaščite prijaviteljev, zato vodstvo Komisije ne razume potrebe po vključevanju zunanje javnosti iz razloga strahu pred povračilnimi ukrepi. Tudi zato, ker ima Komisija vzpostavljen interni sistem podajanja anonimnih predlogov, kritik in komentarjev, kar nadzira Etična komisija, ki jo sestavljajo zaposleni. Želimo si, da bi avtorji pisma svoje kritike, vprašanja in pobude najprej neposredno ali prek Etične komisije naslovili na vodstvo, za kar imajo vedno vse možnosti. Tako bi tudi lahko pridobili celovite informacije in v pismu medijem ne bi navajali nekaterih zavajajočih oziroma netočnih informacij, na katere v nadaljevanju podajamo pojasnila.

V zvezi z naročili blaga oziroma storitev pojasnjujemo, da so bila vsa izvedena v skladu z zakonom in notranjim Navodilom o javnem naročanju v Komisiji za preprečevanje korupcije. Pojasnjujemo, da se v prostore Komisije več let ni vlagalo in da so nekatere investicije nujne, pri čemer so bile izvedene najprej v prostorih, v katerih predstavniki Komisije sprejemajo obiskovalce, med njimi tudi najvišje predstavnike domačih in tujih institucij. Ne drži informacija, da je bil parket prenovljen le v pisarni predsednika in njegove tajnice, pač pa tudi v pisarni namestnika predsednika, niti ne drži informacija, da je bila klima kupljena le za pisarno predsednika, pač pa tudi za sejno sobo, kjer se odvija veliko sestankov, sej in drugih srečanj, s čimer so vsi zaposleni nedvomno dobro seznanjeni. Vodstvo stoji za odločitvami o investicijah v prostore, ki so nujno potrebne, in jih bo izvajalo tudi v nadaljevanju v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Razpolaganje s sredstvi reprezentance je letos obravnavala tudi Etična komisija, ki ni ugotovila nepravilnosti. Vsak zunanji inšpekcijski nadzor pa je vedno dobrodošel.

Ne drži niti informacija o "ustvarjenem razpisu" za določeno zaposleno. Ta je bila prerazporejena na novo delovno mesto v skladu s predlogom, ki ga je podala vodja notranje-organizacijske enote. Tudi glede podaljševanja študija druge zaposlene je nadzor leta 2019 končal Inšpektorat za javni sektor, ki nepravilnosti ni ugotovil.

Glede obvezne prisotnosti na delovnem mestu v času dežurstev pojasnjujemo, da so bila ta res uvedena, in sicer zaradi nemotenega opravljanja dela Komisije in dosegljivosti zaposlenih za zunanjo javnost. Avtorji pisma pa niso zapisali, da dežurstva trajajo do 15. ure, in vodstvo je prepričano, da v tem času lahko vsak od zaposlenih opravlja svoje delovne naloge, in ne "čaka, da odbije ura, da lahko odide domov". Glede odhodov funkcionarjev s sedeža Komisije pojasnjujemo, da se obveznosti funkcionarjev drugačne kot obveznosti javnih uslužbencev in pogosto razpršene čez ves dan, zato njihovo delo ni in ne more biti omejeno na 8-urno prisotnost na Komisiji. Pobudo za obravnavno tega je prejela tudi Etična komisija in njeno obravnavo zavrnila.

Strokovno delo Komisije naj presojajo pristojni organi in javnost. Za krepitev profesionalizma Komisije, k čemur se je zavezal senat s svojo vizijo, je bila julija letos sklenjena podjemna pogodba z uveljavljeno pravno strokovnjakinjo s področij dela Komisije mag. Lilijano Kozlovič, za kar ima Komisija tudi pravno podlago. Prepričani smo, da mag. Kozlovič s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami lahko pripomore k izboljšanju vodenja postopkov in posledično večji profesionalizaciji Komisije.

Zaključujemo, da vodstvo Komisije stoji za vsemi sprejetimi kadrovskimi, finančnimi in organizacijskimi spremembami, pri čemer se zavedamo, da so za koga te spremembe po dolgih letih ustaljenega dela lahko tudi neprijetne oziroma stresne. Še naprej bomo delovali v smeri krepitve profesionalizma Komisije in dviga kakovosti našega dela, s čimer bomo posledično izpolnjevali pomembno vlogo, ki jo ima Komisija v družbi. (Maša Jesenšek, odnosi z javnostmi Komisije za preprečevanje korupcije)"