https://nova24tv.si/slovenija/povojna-grozodejstva-partizanov-z-dravskega-mosta-v-deroco-reko-metali-poskodovane-otroke/

Povojna grozodejstva partizanov: Z dravskega mosta v deročo reko metali poškodovane otroke

Za tisti, ki bolj slabo čitajo in one, ki bolj težko razumejo, je za danes dovolj. Dajmo jim še eno priložnost, da v miru razmišljajo do ponedeljka.

Nacionalizacije (neposredno po vojni je bila najprej t.i. patriotična nacionalizacija, nato pa so ji sledile v letih 1946-48, 1948-50, 1958-63) so bile vedno pripravljene v strogi tajnosti in so jih začeli izvajati takoj po sprejemu zakona, kar je vedno povzročalo med ljudmi negotovost in strah. Po osemnajstih letih nenehnih prisilnih stanj so se učinki totalitarizma, ki ga lahko poimenujemo tudi kot državni terorizem, kazali ne samo v spremenjenih lastninskih razmerjih in razmerah, razslojenosti podeželja in večji prebivalstveni rasti mest, ampak tudi na povsem psihični ravni prebivalstva. Strah se je kot stalnica zalezel v vse sloje prebivalstva. Tudi v vrste oblastne hierarhije in to še zlasti potem, ko je prišlo v partiji večkrat do notranjih obračunov. Povsem jasno se je pokazalo, da je partija z ukinitvijo svobode mišljenja drugim ukinila svobodo mišljenja tudi sama sebi. Razlika med tistimi, ki so bili na oblasti, in tistimi, ki so bili obvladovani, je bila v tem, da so bili prvi preplašeni, drugi pa ustrahovani.

Medtem ko je Udba utrjevala pot v izmišljeni družbeni red z »jezikom« bojevnikov (vojakov revolucije) in je gospodarska politična usmeritev prekrila izkoriščanje cenene delovne sile s poudarjenim čaščenjem fizičnega dela, si je velik del nove politične elite delil plen po načelu vojnega prava oziroma prava zmagovalcev. Po načelu pomembnosti v oblastni hierarhiji so si novi oblastniki razdelili vile in stanovanja prejšnje družbene elite, si jih opremili z njihovim pohištvom, slikami, porcelanom, knjigami ter si v novi zunanji socialistični obliki prisvojili vse privilegije prejšnje elite.

Že pred koncem druge svetovne vojne je KPJ ustanovila tajno politično policijo, ki je po vojni pod različnimi imeni – popularno se je zanjo uveljavilo ime Udba (izraz je izpeljan iz srbske kratice) – predstavljala njeno udarno pest. Tako kot se je odločil oblastni vrh, tako je ravnala Udba, ki se je s premislekom režima razvila v strukturiran in obsežen organizem zla (s svojimi lovkami tudi v Trstu, Italiji in Avstriji). Sovražnika revolucije, bodisi pravega ali namišljenega (obojih ni smelo nikoli zmanjkati), je morala izbrati tako, da je njegova odstranitev izzvala karseda veliko mero strahu med določenim slojem prebivalstva ali celotnim prebivalstvom. Njeno delovanje se je izražalo v obliki aretacij, zasliševanj in mučenj v njenih posebnih zaporih, likvidacij, ustanavljanj koncentracijskih taborišč, v skrbi za neprehodnost meje, v preseljevanjih ljudi na posebna zaprta območja, v izgonu in pregonu tujerodnega prebivalstva, v organiziranju prisilnega dela, v delovanju cenzure, v nadzoru volitev, v skrbi za namestitev režimu naklonjenih ljudi na ključna delovna mesta v upravi, gospodarstvu, šolstvu, na univerzi in istočasno v izločanju režimu nenaklonjenih ljudi iz teh in drugih ustanov, v nadzorovanju in pripravah ter izpeljavi političnih procesov itd. Delovanje Udbe, ki je omogočilo nadzor nad javnimi institucijami in v veliki meri tudi nadzor nad zasebnim življenjem posameznikov, je pri ljudeh ustvarjalo upravičen občutek o njeni vsemogočnosti in vseprisotnosti. To je pomenilo ukinitev vsakršnega svobodnega izražanja mišljenja in popolno uveljavitev totalitarnega režima.

Nacizem in komunizem sta bili ideologiji, ki sta zapovedovali sovraštvo. Od umora v besedi do dejanskega pobijanja ljudi ne pri nacistih ne pri komunistih ni bilo velike razdalje. Koroški in štajerski nacisti so bili nosilci nacistične germanizacijske in teroristične politike. Neposredno so soodgovorni za poboje več tisoč talcev, smrt več tisoč taboriščnikov v koncentracijskih taboriščih, desettisoče ljudi je bilo izgnanih v izseljeniška taborišča v Srbijo in Nemčijo, na tisoče pa jih je bilo poslanih v delovna taborišča in prisilno delo. Na desettisoče ljudi je bilo mobiliziranih v nemško vojsko in druge uniformirane formacije, v nemški vojski je padlo več kot 15.000 Slovencev. Odilo Globočnik, Friedrich Rainer, Maier-Kabitsch in drugi so bili vojni zločinci velikega kalibra. Nasproti tem strašnim številkam in trpljenju stotisočev so partizani odgovorni za povojno usmrtitev nekaj več kot stotnije ugrabljenih ljudi v Južni Koroški ter usmrtitve in preganjanje pripadnikov nemške manjšine v Sloveniji.

Nacizem in komunizem sta bili ideologiji, ki sta zapovedovali sovraštvo. Od umora v besedi do dejanskega pobijanja ljudi ne pri nacistih ne pri komunistih ni bilo velike razdalje. Koroški in štajerski nacisti so bili nosilci nacistične germanizacijske in teroristične politike. Neposredno so soodgovorni za poboje več tisoč talcev, smrt več tisoč taboriščnikov v koncentracijskih taboriščih, desettisoče ljudi je bilo izgnanih v izseljeniška taborišča v Srbijo in Nemčijo, na tisoče pa jih je bilo poslanih v delovna taborišča in prisilno delo. Na desettisoče ljudi je bilo mobiliziranih v nemško vojsko in druge uniformirane formacije, v nemški vojski je padlo več kot 15.000 Slovencev. Odilo Globočnik, Friedrich Rainer, Maier-Kabitsch in drugi so bili vojni zločinci velikega kalibra. Nasproti tem strašnim številkam in trpljenju stotisočev so partizani odgovorni za povojno usmrtitev nekaj več kot stotnije ugrabljenih ljudi v Južni Koroški ter usmrtitve in preganjanje pripadnikov nemške manjšine v Sloveniji.

Število partijskega članstva v Sloveniji je nihalo v skladu z zgodovinskimi razmerami. Od leta 1920, ko je partijsko članstvo štelo 12.000 oseb, je po prehodu partije v ilegalo članstvo upadlo na nekaj deset in nato le počasi naraščalo. Številke so se precej spreminjale, a za ilustracijo povejmo, da je bilo leta 1934 komunistov 57, pred začetkom druge svetovne vojne jih je bilo 1.200-1.300. Skupaj s skojevci, kandidati in bližjimi somišljeniki morda nekaj tisoč. Kljub izgubam je do konca vojne število partijcev naraslo na 12-13.000. Nato je sledilo obdobje intenzivne rasti do leta 1953, ko je bilo članov 54.809. Sledil je zastoj in leta 1956 je bilo članov še 47.637. Nato je sledila nova mobilizacijska kampanja in leta 1962 je bilo članov 71.408. Po tem zagonu je sledilo obdobje nihanj in leta 1973 je bilo članov 62.997. Potem je nastopilo obdobje intenzivnega sprejemanja predvsem mlajših rodov. Leta 1977 je partija štela 101.302 člana. Še leta 1988 je bilo v njej okoli 110.000 članov. Ob njih je bilo še skoraj toliko bivših članov, ki so partijo večinoma zapustili sami.

"V slovenski politiki je bilo ključno, kdo bo po nacističnem napadu izigral nacionalističnega aduta. Komunistična partija Slovenije je bila na začetku druge svetovne vojne "v ilegali delujoča, v jugoslovanskem merilu centralizirano urejena in precej obrobna politična stranka". S tako popotnico ji je uspel "premet v vodilno in sčasoma v monopolno politično silo. Temeljito spremembo svojega mesta v družbi je dosegla predvsem z jasno opredelitvijo za proti okupatorski boj, z vodenjem takšne taktike, ki je ustvarjala čim večjo možno širino osvobodilnega gibanja ob hkratnem ustvarjanju revolucijskih osnov in z visoko stopnjo lastnega neposrednega deleža v organiziranju proti okupatorskega odpora, ki ga je povezovala z za široke družbene sloje sprejemljivo zahtevo po predrugačenju družbenih odnosov."

"Potem ko je Josip Broz Tito v začetku 70. let prejšnjega stoletja likvidiral liberalistično partijsko politiko v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, je bila 1974 sprejeta nova zvezna ustava, ki je omogočila veliko gospodarsko in politično decentralizacijo in prenos številnih pristojnosti s federacije na republike ter avtonomni pokrajini; ti dve sta bili de facto izločeni iz sestava Srbije. Po Titovi smrti se je začelo obdobje hude gospodarske in politične krize. Gospodarstvo je bilo pahnjeno v brezizhoden položaj, saj se je režim pri zahodnih bankah prekomerno zadolževal, tako da je zunanji dolg dosegel 20 milijard dolarjev."

https://www.delo.si/sobotna/deveterica-na-orwellovskem-procesu-v-ljubljani.html

https://www.rtvslo.si/svet/goli-otok-pekel-sredi-jadrana/207168

https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/kako-je-udba-v-sosednjo-avstrijo-posiljala-svoje-sodelavce-agente-da-bi-prelisicili-britansko-tajno-sluzbo/

https://nova24tv.si/slovenija/ekskluzivni-dokument-cia-stavba-ki-stoji-v-vrtu-narodnega-doma-arena-je-zdaj-zapor-udbe/