objavi na
pozareport.si

forum

Slovenija

Ponedeljek, 17. februar 2020 ob 06:38

Hobotnica vseh hobotnic, kjer bi bil celo Matjaž Han amater: Kako naši uradniki pri prodaji drog delajo za tuje farmacevte!
Še ena prevara vseh prevar ...
Forum !

Odpri galerijo

Kako je možno, da je obstajala spletna stran o bupropionu na spletni predstavitvi proizvajalca GlaxoSmithKline (GSK), ki pa je kar tako izginila?

Da ne bo dišalo zgolj po prodaji banan. In belega prahu.

Piše: mag. Gregor Kos

Odbor za zdravstvo v državnem zboru je na svoji 11. nujni seji 19. aprila 2019 (seja, sklicana na zahtevo poslanske skupine Levica) sprejel pomemben sklep:

"Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), da v roku enega leta zagotovi vsebinsko ustrezen prevod Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, dopolnjene s Protokolom iz leta 1972."

Obe letnici datirata pred moje rojstno leto in kot davkoplačevalec se danes upravičeno lahko vprašam, kaj preprečuje uradnim organom, da leta 2020 očitno še vedno nimamo "vsebinsko ustreznega" prevoda enega od temeljnih dokumentov s področja drog, obenem pa naj bi lovili balkanske in ne vem kakšne še bojevnike? In zakaj, čemu je potrebno več kot eno leto, več kot 365 dni, da se "vsebinsko ustrezno" prevede tovrsten dokument. Odgovor na obe nerazumevanji z moje strani najverjetneje leži v interesih. Vprašanje je zgolj, ali gre za interese za čim kasnejšo zagotovitev "vsebinsko ustreznega" prevoda ali tudi za interese za čim daljšo uporabo vsebinsko neustreznega dokumenta. Zapleteno? Sploh ne. Bomo kmalu spoznali, zakaj. Uradni odgovor je verjetno jasen: MZZ nima zagotovljenih sredstev. Resno? Da.

Pomembni pa so, kot bomo videli v nadaljevanju, sklepi odbora za zdravstvo tudi zaradi dejstva, kako v nekaterih za interese nujnih primerih tovrstni sklepi sploh niso potrebni in se premestitve iz prve skupine prepovedanih drog dogovorijo kar tako, med prijatelji. V primeru konoplje v industrijske namene, ki danes evidentno ni v interesu dogovornih korupcijskih elit v delokrogu ministrstva za zdravje s poudarkom na farmaciji, pa so potrebne tovrstne mukotrpne procedure na odborih, roki za izvedbo, medresorska usklajevanja in podobni ukrepi za nerealizacijo dogovorjenega. In sklep je – nerealizacija dogovorjenega. In popolna nemoč zakonodajne veje oblasti v borbi proti dogovornim korupcijskim elitam v delokrogu ministrstva za zdravje.

Problem je pred kratkim odlično izpostavil Borut Tavčar v članku Dela:

"Rastline konoplje konvencija ne uvršča med prepovedane droge, to je slovenska posebnost, dodana z neuradnim prevodom izpred desetih let. Ta prevod konvencije so že pred natančno tremi leti umaknili iz spletnih strani vseh organov, tudi pravosodnega ministrstva. Slovenija tako nima uradnega prevoda konvencije in s tem tudi krši konvencijo. Še huje pa je, da ta neuradni prevod še vedno uporabljajo sodišča in policija v kazenskih postopkih. Tudi komisija vlade za droge bi po poslovniku morala poslovati v slovenskem jeziku, kar pa ni ravno lahko, če je enotna konvencija dostopna v srbščini in francoščini, saj jo je Slovenija nasledila od Jugoslavije."

Vir: https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/kdo-je-odgovoren-za-preganjanje-konoplje-243514.html

Neuradni prevod je torej slovenska posebnost in služi interesom dogovornih korupcijskih elit v delokrogu ministrstva za zdravje. In bo, kot kaže, tako še naprej služil taistim interesom.

Je pa Borut Tavčar objavil še relativno nenavadno prvino slovenskega novinarstva, namreč, kdo je oziroma kdo so odgovorni:

"Oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, ki se pojavlja povsod, od komisije vlade do regionalne organizacije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj Vesna Kerstin Petrič, ki ima pod nadzorom tako prepovedane droge kot tobak. V WHO menijo, da CBD nima negativnih učinkov, v njegovi regionalni organizaciji so drugega mnenja. Dolgoletni sekretar komisije vlade za droge je Jože Hren z ministrstva za zdravje."

Tega, da se po objavi njegovega članka (ponovno) ni zgodilo (nikomur) nič, verjetno ni treba dodatno izpostavljati.

Vrnimo se zato v leto 2016, skoraj natanko tri leta nazaj torej, ko je spletni portal 24ur.com razkril hobotnico javne uslužbenke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je vodila do Psihiatrične klinike v Ljubljani:

https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-razkritja-v-hobotnici-javne-usluzbenke-nijz-vodijo-do-psihiatricne-klinike-v-ljubljani.html

V naslovu prispevka so sicer pravilno navedli temelj zgodbe, torej hobotnico, vendar so manj izpostavili ključno jedro, ki so ga nadomestili s povezavo NIJZ-Psihiatrična klinika. Kaj je ključno jedro, je lahko vsak vsaj malo pozoren bralec prebral v nadaljevanju:

"Razkritje hobotnice Tatje Kostnafel Rihtar, ki že leta sodeluje pri oblikovanju zakonodaje na področju prepovedanih drog, hkrati pa vodi zasebno podjetje, ki se ukvarja tudi s prodajo testov za zaznavo drog, vodi do Psihiatrične klinike v Ljubljani. Slednja ji je nakazala slabega pol milijona evrov, nekaj tisočakov pa tudi društvu, v katerem deluje skupaj z Andrejem Kastelicem s psihiatrije."

Kako prosim, javna uslužbenka, ki že leta (!) sodeluje pri oblikovanju zakonodaje hkrati (!), vodi zasebno podjetje (Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) & Nacionalni preiskovalni urad (NPU), upam, da pazljivo berete vsaj sedaj) in je od druge javne institucije za svoje "delo" na svoje zasebno podjetje prejela skoraj pol milijona evrov. V primerjavi z njo je na primer poslanec SD Matjaž Han pravi amater.

Seveda ne moremo mimo odgovora na medijski zapis, ki ga ni objavila prizadeta oseba, temveč v njenem imenu pomembna odvetniška pisarna. Kot praktiku odnosov z javnostmi je to seveda jasen pokazatelj, da ima nekdo problem, ki je tako velik, da ga je pripravljen sam ali v povezavi z botri reševati z ne ravno cenovno dostopno odvetniško družbo. Zakon o medijih je namreč jasen, za odgovor na netočne medijske objave državljanka ali državljan ne potrebuje nobene odvetniške storitve. Razen če so slednje usmerjene proti mediju kot način pritiska. In smo spet pri osnovni tezi, da oseba ima problem. Problem zagotovo ni, kdaj ali zakaj je oseba ustanovila zasebno podjetje ali kdaj je pisala področno zakonodajo. Kot vidimo, nam v Sloveniji ne uspe zagotoviti niti prevoda temeljne konvencije iz leta 1961, kaj šele da bi lahko utemeljeno pričakovali, da nekdo, ki je na poziciji, tega ne bi izrabljal v zasebne namene, če ima za to neposredno priložnost.

Jara kača se nadaljuje. Decembra istega leta (2016) taisti medij 24ur.com objavi novo šokantno razkritje, da so namreč ”zdravniki predpisovali smrtno nevaren in prepovedan bupropion”.

https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-zdravniki-predpisovali-smrtno-nevaren-in-prepovedan-bupropion.html

Čakajte malo, kako prosim, zdravniki so ga predpisovali? V Sloveniji, kjer ni možno, da se zgodi kaj takšnega? Celo več:

"Kar 45.000 škatlic od marca strogo prepovedanega bupropiona so namreč zdravniki predpisali pacientom za zdravljenje depresije in odvajanje od kajenja. Gre za zelo nevarno drogo, v prevelikih količinah celo smrtno."

In res je, kot so pravilno navedli na 24ur.com:

"… bupropion, od marca (2016!) v skupini najbolj nevarnih drog, nima kaj iskati v lekarnah. Zanj se ne sme pisati receptov. ’Podobno deluje kot amfitamin, kokain in podobne substance. S preveliko dozo lahko pride do smrti. Če so v lekarni potem je to ena velika napaka v sitemu,’ pojasnjuje Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. In napaka se je zgodila."

Kako je možno, da je bil v Sloveniji wellbutrin v uporabi od leta 2008? In ne samo da je bil v uporabi, zdravniki so ga predpisovali vsako leto več. Kar tako, meni nič, tebi nič? Ali jih je k temu kdo stimuliral? Novo vprašanje za KPK in NPU. Ko boste to preiskovali, se ne čudite, če v registru lobističnih stikov ne boste našli proizvajalca nevarne droge, ki se je v Sloveniji kar tako znašel na listi zdravil.

Seveda ni problem zgolj wellbutrin, ki ga predpisujejo na recept, torej na predlog zdravnika, tu je še samoplačniški zyban, v obeh primerih pa je glavna sestavina nevarna droga bupropion. In oba naj bi bolniki jemali za lajšanje težav z depresijo (kaj je boljšega kot nevarna droga) in za odvajanje od kajenja (torej nad smrtonosno kajenje z nevarno drogo). In obeh nevarnih izdelkov seveda nismo umaknili iz prometa, zato je na mestu presenečenje magistre farmacije, vodje lekarne UKC Ljubljana, in hkrati njena ugotovitev, da bi slednje kot vodja lekarne "najbrž morala vedeti". Najbrž res. Pa še kdo drug tudi. Če nima prstov v marmeladi, seveda. In kot kaže, je lonček z marmelado še kako globok. Prstov v njem pa dovolj, da je hobotnica pokrita iz vseh strani.
In ja, kako je možno, da je obstajala spletna stran o bupropionu na spletni predstavitvi proizvajalca GlaxoSmithKline (GSK), ki pa je kar tako izginila?

Pustimo malo ob strani proizvajalca GSK in se ustavimo pri problemu, na katerega pravilno opozarja Milan Krek, da če zdravnik predpiše zdravilo iz prve skupine, deluje protizakonito. To pomeni, da lahko tudi kazensko odgovarja, ker je pacientu predpisal uporabo nevarne droge. Pa je kdo odgovarjal za to? In zakaj ne? Kako visoko ali, bolje rečeno, globoko sežejo lovke hobotnice vseh hobotnic?

In seveda je čas, da se na tem mestu (spet) začnemo spraševati o odgovornosti. Je možno, da je prišlo zgolj do administrativne napake? Kdo dejansko ureja razvrstitev na seznam prepovedanih drog? V Sloveniji imamo za to Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). V letu 2016 jo je vodila Andreja Čufar. Na platformi LinkedIn ima danes navedeno, da je "Head of Quality Management" pri Kemofarmaciji. Kako prikladno. Vodja upravljanja kakovosti.

Seveda pa Andreja Čufar ni edina odgovorna. Na zdravstvenem ministrstvu je ta čas kraljevala ministrica vseh ministric, osebna varovanka tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja, slovita Milojka Kolar Celarc, ki je še dolgo po svojem odhodu kar tako zastopala ministrstvo za zdravje, kot je za njeno udeležbo na konferenci Evropskega zdravstvenega foruma Gastein (EHFG) ugotovil Zdravstveni portal:

https://www.zdravstveniportal.si/zdravstvo/politika/219/ehfg-evropski-zdravstveni-forum-gastein

Nekateri smo tovrstno udejstvovanje v imenu ministrstva (za katerega lahko samo upamo, da od njega ni istočasno prejemala še odpravnine) že takrat javno problematizirali, v vladi, ki je četica odpisanih, pa se seveda ni zgodilo nič. Razen tega, da smo imeli po njej že tretjega "novega" ministra, in razen ukvarjanja z Levico v resorju zdravstva ni ne duha ne sluha o boju proti zakoreninjeni sistemski korupciji.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pod soavtorstvom Tatje Kostnafel Rihtar že leta 2016 izdal publikacijo "Zdravila, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti". Seveda boste bupropion našli na več mestih v publikaciji. Ampak to nikogar v tej državi ni opomnilo, da je z njegovo prodajo karkoli narobe. Zakaj? Ker so bili interesi za prodajo premočni. Ker je bilo, kot kaže, v obtoku preveč denarja.

Decembra leta 2016 je JAZMP na spletni strani objavila izjavo za javnost v zvezi z bupropionom:

https://www.zdravniskazbornica.si/zdravniska-zbornica/2016/12/23/jazmp---izjava-za-javnost-v-zadevi-bupropion

Zanimivo je ponovno, očitno pišemo doktorsko delo o slovenskih korupcijskih zanimivostih, saj je prav slednje najpogosteje uporabljena beseda, da gre pri izjavi za skupno izjavo ministrstva za zdravje in JAZMP, ne glede na to, da je pod izjavo podpisan zgolj – namestnik direktorice JAZMP Stanislav Primožič, torej niti direktorica ne, kaj šele kdorkoli z ministrstva za zdravje. Nihče ni želel sprejeti odgovornosti, zgolj tisti, ki jo je moral. V famozni skupni izjavi so ugotovili, da je seveda vsa zadeva neljuba pomota, ki jo bodo kar tako rešili na seji vlade predvidoma januarja 2017 s prerazporeditvijo zdravila iz prve skupine prepovedanih drog v drugo. In seveda niti besede o kazenski odgovornosti zdravnikov, ki so "zdravilo" predpisovali. Niti besede o kazenski odgovornosti, ki bi si jo v skladu z zakonom o zdravilih zaslužili odgovorni za "napako". Niti besede o politični odgovornosti. Ne skrbite, januarja 2017 se na vladi ni zgodilo … nič.

In spet se ni zgodilo nič. To stopnjo neaktivnosti v Sloveniji dobro poznamo. Na medijskem trgu ni bilo navzočega kapitala za dokončno razkritje hobotnice, tisti s prsti v marmeladi so poklicali redne sodelavce in zadevo mirno pometli pod preprogo. Je pa v skupni izjavi ključna laž v zadnjem stavku, da naj bi bilo namreč "... zdravilo ves čas kontrolirano z vsemi regulatornimi in nadzorstvenimi mehanizmi v pristojnosti JAZMP in Evropske agencije za zdravila". To seveda ni res, saj če bi bilo, do "napake" nikoli ne bi prišlo. Ker vsa zadeva nikoli ni bila napaka, temveč zavestno dogovorjen posel med vpletenimi s komolci v marmeladi.

In nazaj k proizvajalcu GSK – samo predstavljajte si, koliko denarja je proizvajalec prejel ob več deset tisoč prodanih zavitkih nevarne droge? In kdaj bosta policija in NPU zasegla ta denar, saj je GSK prodajal ilegalne snovi iz prve skupine, ki jih nikoli ne bi smel prodajati? Bo tudi to vprašanje ostalo retorično ali bomo končno videli kakšno aktivnost za to ustreznih institucij v Sloveniji? Ali so lovke hobotnice tudi tu pregloboke in je kozarec marmelade brez dna?

Da ne končamo brez številk. Neuradna ocenjena protipravna premoženjska korist iz državnega proračuna za zgoraj navedeno načrtno krajo davkoplačevalskih sredstev znaša dva milijona evrov. To je dva milijona evrov, ki bi bili namesto komolcem v marmeladi oziroma dogovornim korupcijskim elitam v delokrogu ministrstva za zdravje lahko namenjeni kakovostni prehrani v šolah in vrtcih ali odpravi plačevanja predšolske vzgoje v Sloveniji. Gre za organizirano mednarodno korupcijsko prevaro z neposrednim oškodovanjem davkoplačevalcev, vendar ker so v igri (pre)močni igralci, NPU (spet) ne ukrepa?

Da ne izpustimo kakšnega imena. V času ključnih klientelistično-korupcijskih aktivnosti je bil direktor NIJZ Ivan Ržen. Resorni direktorat ministrstva za zdravje je vodila (in še vodi?) Mojca Gobec. Morala bi ukrepati, pa ni. Nad vsemi je seveda odgovornost nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc. Po naših informacijah pa je bil z zadevo seznanjen tudi nekdanji predsednik nekdanje vlade Miro Cerar. Ki trenutno izvaja posle zunanjega ministra v odstopu vlade v odstopu. Saj veste, tistega MZZ, ki nima denarja za tiste prevode, ki smo jih navedli v uvodu.

Krog je sklenjen. Lovke jasne.

(Gregor Kos je koordinator Gibanja za človeku prijazno tehnologijo)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Gregor Kos

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Faktor ("Resnica boli, komentarji še bolj" in "Ni vseeno, kdo kaj reče!") je informativno-pogovorna oddaja na TV3. Na sporedu je vsak dan, ob 19.15, voditelja oddaje pa sta Bojan Požar, ki je tudi urednik in producent, ter Aljuš Pertinač.
Zdaj se predvaja
pozareport
Hobotnica vseh hobotnic, kjer bi bil celo Matjaž Han amater: Kako naši uradniki pri prodaji drog delajo za tuje farmacevte!