V KRIZI S KRIZO NAD KRIZO

Piše: mag. Gregor Kos

Nisem ekonomist in se vnaprej opravičujem vsem ekonomistom*, da vdiram v vaše strokovno polje. Pišem kot politolog, kot človek, ki je pred študijem, med njim in po njem stremel k širini zaobseženih znanj in izkušenj, in kot človek, ki mu nikoli ni vseeno. Predvsem pa kot nekdo, ki nikoli ne gleda zgolj na osebno korist. Če verjamete ali ne.

Zdaj že legendarno malomarno ravnanje nekdanje vlade z nastankom in širitvijo koronavirusa je na srečo začela načrtno obračati v drugo smer nova vlada z novo ekipo. Pohvaliti gre hitrost potrditve nove ministrske ekipe, ne glede na dejstvo, da nekateri vendarle niso zamudili priložnosti za politizacijo razmer in postopkov. In ne nazadnje velja pohvaliti aktualno ekipo, ki ne priznava koncev tedna in nočnih ur, temveč več kot očitno dela. Sprejema odločitve. Za tiste, ki redno spremljamo aktivnosti vlad, je slednje pomembnejša ter dolgo in težko pričakovana novost, saj je sprejemanje odločitev v Sloveniji naravnost sistemski izziv. Vse očitneje pa je, da ga lahko pripisujemo predvsem vstopu amaterjev v polje politike, ki izvajajo zgolj politizacijo. Pri politizaciji v kombinaciji z naravo amaterjev pa vsekakor ne moremo pričakovati sprejemanja odločitev.

Pa vendarle prej našteti tokrat niso predmet zapisa. Gre za dejstvo, da aktualna vlada očitno vse svoje resurse – kadrovske in finančne – usmerja v reševanje nakopičenih problemov pri zlomu zdravstvenega sistema. Ne glede na nekatere že sprejete sklepe (celo milijarda evrov za "gospodarstvo") pa manjka odločnejših potez na področju specifičnih vej gospodarstva in financ. Zavedam se, da bodo zapisane teze težko sprejemljive desnosredinski vladi, vendar smo v krizi nepredvidljivih razsežnosti in je kakršnokoli odlaganje ukrepov dolgoročno lahko usodno za večje število prebivalstva. Česar si Slovenija vsekakor ne more in ne sme privoščiti.

Kot sem javno že omenjal, sem bil leta 2018 v sklopu predvolilne kampanje odločno proti uvajanju univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), saj smo tedaj analizirali strokovne članke, ki so kazali tudi neželeno smer, da naj bi bili predlogi za uvajanje UTD predvsem predlogi neoliberalizma, da bi s tovrstnim ukrepom v prvi vrsti še dodatno stimulirali potrošnjo. In posledično našli izgovore za odpravo številnih javnih ukrepov, od zdravstva do sociale. V maniri – imate denar, razmislite, kaj si boste plačevali. Slednje mi vsekakor ni pomenilo smeri, ki bi lahko kakovostno prispevala k razvoju slovenske družbe in nujnim korenitim spremembam za vse, ki živijo na pragu revščine in pod njim.

Vidim pa danes, ponavljam kot neekonomist, edino resno možnost za preživetje ne zgolj prej navedenih v polju revščine, temveč dodatno najmanj več deset tisoč samozaposlenih in kmalu cele vrste do danes zaposlenih, ki bodo bremenili zavod za zaposlovanje in posledično proračun – prav v uvedbi kriznega začasnega UTD, v začetni fazi do 12 mesecev. Z možnostjo podaljšanja, če se razmere na gospodarskih in finančnih trgih ne umirijo. O mesečni višini UTD na posameznika ne bi špekuliral, so pa znane številke okvirnih zneskov, ki jih povprečen državljan mora mesečno nameniti za položnice, in hkrati povprečen znesek, ki ga nameni za prehrano. Od tu dalje so potem vprašanja plačevanja prispevkov in podobno, kar na koncu pomeni oblikovanje zneska mesečnega UTD na posameznika.

Ne glede na pozitiven ali negativen sprejem tovrstnega predloga se mora resorno ministrstvo in celotna vlada s predsednikom vlade na čelu zavedati, da aktualne predloge aktov pišejo ljudje, ki niso bili nikoli na pragu revščine in hkrati ne samozaposleni in nimajo realnih izkušenj, ki jih imajo državljani v navedenih skupinah. Prav tako z vsakim dnem odlašanja z odločnimi ukrepi narašča strah pri navedenih skupinah, neformalno povezovanje prek digitalnih platform in širjenje takšnih ali drugačnih peticij, kar lahko pritisk na sprejem ustreznih aktov zgolj poslabša. Oziroma lahko vladi v aktualni situaciji oblikuje neljubo naravno nepolitično opozicijo, ki jo lahko prevzamejo tudi stranke politične opozicije kot orodje obračunavanja z vlado. Ne glede na dejstvo, kako nehigiensko je slednje v času krize. Saj veste, za torbice gre. In za stolčke.

Drugi predlog sledi zakonski ureditvi Italije, ki je že 10. marca sprejela moratorij na plačevanje kreditov. Kot je vrhunsko ugotovil Rado Pezdir v eni od zadnjih kolumn: "Gospodarstvo se more zavedati tudi sledečega: če je zaporedje slovenskih vlad sprejelo petmilijardni paket reševanja bančnega sistema (beri bančnih kriminalcev), potem reševanje naše ekonomije zaradi epidemije ne more biti vprašanje, niti če gre za nov petmilijardni dolg. To je moralni dolg slovenske vlade, te ali pa katerekoli druge."

In še kot zaključek, vrstijo se predlogi predstavnikov vlade in civilne družbe, kako pomembna je debirokratizacija vlade. Predlog je seveda treba pohvaliti, vendar ni odveč previdnost – v krizi tudi kapital išče priložnosti. Korak od debirokratizacije do plenjenja naše narave in zavarovanega okolja je lahko mamljiv tako za predstavnike kapitala kot za nosilce funkcij. In vnaprej moramo jasno in glasno zahtevati in redno spremljati, da se tovrstne zlorabe ne dogajajo. In ne bodo dogajale.

Da o potencialnem podmiznem sprejemanju kakršnihkoli strategij ali odločitev, ko vsi gledamo stran zaradi izolacij in krize, niti ne zgubljamo besed. Odločevalci imate tako rekoč zgodovinsko priložnost, da se izkažete. Samo od vas je odvisno, kako jo boste izkoristili. In če so kje težave – povejte. Ne potrebujemo junakov. Potrebujemo sprejemanje odločitev. Danes, ne jutri.

(Gregor Kos je koordinator Gibanja za človeku prijazno tehnologijo)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

*1 Pogovor z ekonomistom in nekdanjim ministrom za finance Janezom Šuštaršičem v oddaji Faktor (TV3) na temo Korona ekonomija = velika pizdarija, si lahko ogledate tukaj.