Prejeli smo pismo sedanjih in bivših zaposlenih v podjetju GoOpti d. o. o. (vir), ki ga - zaradi aktualne vsebine in delno že preverjenih podatkov in ker se moramo strinjati s podpisniki, da je prav, da je "javnost obveščena o dogajanju v podjetju, ki bo neposredno prizadelo okoli 340 zaposlenih in voznikov ter nekaj deset tisoč strank, ki so potovanja že vplačale, in da se prepreči oškodovanje državnega proračuna, saj je jasno, da je pol milijona evrov bolje porabiti v podjetjih, ki si želijo poslovati naprej v Sloveniji" - objavljamo v celoti, neredigirano:
Pozdravljeni,
skupina zaposlenih in do nedavnega zaposlenih pri GoOpti d. o. o. se iz obupa obrača na vas, zatem ko smo izčrpali praktično vse druge možnosti, da bi bili slišani. Zavedamo se, da naša zgodba ne prinaša novosti v slovenski gospodarski prostor, niti ni najhujša, ki se je ali se bo zgodila. Vseeno pa se nam zdi potrebno izpostaviti določene nepravilnosti, ki se v tem podjetju dogajajo, saj vpliv čutijo tudi stranke in partnerska podjetja.
V devetih letih obstoja je GoOpti postal glavni ponudnik prevozov do letališč v Sloveniji, širil pa se je tudi na druge trge, družba je v tem času relativno solidno poslovala. Leta 2017 je sledila reorganizacija, poslovilo se je nekaj sodelavcev in izvršni direktor je postal Marko Guček, ki je pridobil vso kontrolo nad podjetjem, preko zaupanja EBRD in ostalih investitorjev, ki so imeli pravico nastaviti direktorja.
Kljub nenehni rasti v vseh segmentih in na videz dobremu poslovanju, je družba ves ta čas ustvarjala relativno velik minus in v juniju 2019 smo izvedeli, da smo insolventni. Takrat je odstopila glavna računovodkinja, insolventnost pa se je prikrilo s črpanjem predplačil (takrat že v višini 400.000 evrov, kar predstavlja ok. 20% letnega proračuna podjetja in skoraj polovico predplačil). Že jeseni 2019 predplačila niso bila dovolj, družba je morala pridobiti 200.000 evrov bančnega posojila, da bi preživela zimo. Ves ta čas se v podjetju ni naredilo nič, da bi se izgubo vsaj zmanjšalo, če ne že saniralo.
Večino delavcev je predstavljala mlajša delovna sila, ki je bila pripravljena delati vse dni in ure v letu za manj od povprečne slovenske plače. Zahtevno delo so opravljali zagnano in vestno, žrtvovane so bile neštete neplačane nadure, delalo se je tudi med dopusti. Vse to, ker smo verjeli v podjetje in ekipo. Večina nas je sedaj odpuščenih, brez plačila že od februarja 2020.
Težave zaradi Covid 19 je GoOpti občutil nekoliko pred drugimi, že konec februarja, a je bil promet ta mesec vseeno izenačen z lanskim. Problem je bil v tem, da je podjetje postalo ogromna piramidna shema, ki brez svežega dotoka denarja ni moglo preživeti niti enega tedna, kaj šele meseca. Direktor Marko Guček je do 15.3. poslal na čakanje vse zaposlene, ko je bilo jasno, da bo država pomagala pri nadomestilih. Operacije so se zaključile s 16.3., saj opravljanje prevozov ni bilo mogoče. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi hkrati s stornacijo vseh rezervacij do maja zaprli tudi klicnega centra, kar je zaskrbljene potnike povsem odrezalo od informacij. Dodeljene so jim bile nepravilne kode za popust, komunikacija s podjetjem pa še do danes ni omogočena. Že takrat se nam je zdelo izjemno čudno, da se tako zlahka zapravlja ugled podjetja, danes vemo, čemu.
Že v začetku marca so se začela odpuščanja, direktor vsak mesec odpusti najvišje možno število zaposlenih, kolikor lahko brez plana prestrukturiranja. Odpuščeni do danes niso prejeli na svoj račun nobenih izplačil od februarja naprej. Do danes sta bili odpuščeni dve tretjini zaposlenih, po direktorjevih besedah jih bo ostalo okoli 10 od več kot 50, med njimi direktorja Marko Guček in Tomaž Lorenzetti, direktorjeva žena in vodja marketinga Lea Šuliguj, Damjan Omerza, del računovodstva, del programerjev in peščica v operativnih oddelkih, ki dejansko edini poznajo delovanje podjetja.
Že marca se je začel boj za podjetje, oziroma bolje rečeno za programsko opremo podjetja, ki je edina večja vrednost. Medtem ko so nekateri lastniki želeli ohraniti podjetje kot je bilo, z reorganizacijo, direktor Marko Guček temu ni bil naklonjen. Našel je "investitorja" g. Stephena, (šlo naj bi za skrivnostnega posojilodajalca; op.u), ki bo s posojilom pol milijona evrov in plačilom enega evra prevzel podjetje, Marko Guček in Tomaž Lorenzetti pa bosta ostala direktorja. V tem času Marko Guček ves čas razvija nov projekt cargo, dostavo na dom, ki bi naj prinesla večjo količino prilivov. V luči dosedanjih projektov Marka Gučka nam je zaposlenim jasno, da gre za še en nasedli projekt, ki nima prave prihodnosti za GoOpti. V prejšnjih letih smo razvijali več sto tisoč evrov vredne projekte izven osnovne panoge, ki so se vsi izkazali za fiasko in pripomogli k slabemu finančnemu stanju.
GoOpti v tem trenutku dolguje bankam čez 200.000€, porabilo se je za okoli 800.000€ predplačil strank, 150.000€ manjka za plače in odpravnine od janurja, okoli 400.000€ je dolg franšizam in prevoznikom ter vsaj 100.000€ sprotnih neplačanih stroškov. Že v tem trenutku je jasno, da pol milijona posojila s strani skrivnostnega investitorja ne bo dovolj za obstoj podjetja, pokriti ne bo mogoče niti plač zaposlenih in prevoznikov.
Zaposleni smo prišli do informacije, da obstoj podjetja ni v planu. Marko Guček želi celotno skupino GoOpti s pomočjo g. Stephena prevzeti za 1 evro, nato najeti kredit s poroštvom države, zavarovan z znamko GoOpti, v višini pol milijona evrov in nato poslati podjetje v stečaj. Ob tem je potrebno omeniti, da g. Stephen kupuje nizozemsko podjetje, ki je lastnik trademarka in programske opreme, medtem ko so vsi zaposleni in dolgovi na GoOpti d.o.o.. Kot je Marko Guček sam poudaril, je edini interes tega investitorja programska oprema, ki jo potrebuje za logistično podjetje v Omanu, kjer je solastnik z nekim šejkom.
Boli nas, da se bo tako klavrno končala zgodba, ki smo jo s takim žarom gradili. Bili smo zaslepljeni s cilji, uspehi in vizijo, čeprav smo ves čas opažali, da niso vsi enako pripadni temu projektu. Že leta smo gledali direktorja na papirju in visoki plačilni listi, Tomaža Lorenzettija, ki se je v podjetju prikazal le na novoletni zabavi, hkrati pa zapravljal ogromne vsote denarja podjetja v zasebne namene. Prav tako je bila močno vidna prisotnost odvetniške pisarne mame Marka Gučka, Mire Puc (vir), ki je izstavljala več deset tisoč evrov vredne račune, čeprav smo praktično vse delali sami. Čudno je bilo tudi to, da smo vsako leto zrasli višje, kot smo pričakovali, oddelki smo bili pod planiranimi stroški, a milijonski minus je vsako leto vseeno bil. V podjetju je bilo kar nekaj ljudi z zelo visokimi plačami in dvomljivim doprinosom.
Ocenjujemo, da se je podjetje ves čas njegovega obstoja izčrpavalo s strani Marka Gučka in drugih, nas pa preseneča, da ostali lastniki tega v vseh teh letih niso opazili in ustavili.
Delno neaktivnost latnikov pripisujemo temu, da gre za večje institucije kot je npr. EBRD, ki jim tako majhno podjetje ni predstavljalo večjega interesa. Drugače si ne znamo predstavljati dejstva, da je bila za predsednico nadzornega sveta imenovana omenjena ga. Puc, zadnje finančno letno poročilo pa sega v leto 2017. Ob tem je potrebno poudariti, da smo zaposleni ves čas stremeli k čim bolj racionalni porabi denarja, vsak evro je štel. Ves čas smo tudi opozarjali, da se preveč troši in da to ni vzdržno. Kljub temu je direktor konec leta 2019, ko smo že bili v velikih finančnih težavah, zaposlil 9 dodatnih delavcev, 7 med njimi v neoperativnih oddelkih, z visokimi plačami, med drugim dodatnega direktorja Vaska Berdena. Ni potrebno posebno poudariti, da je to obremenilo mesečni proračun podjetja za več kot 25.000 evrov. G. Berden bi naj izboljšal poslovanje, a v 4 mesecih dela ni ugotovil drugega, kot da je edini prostor za prihranek v zmanjšanju plač na operativnih oddelkih in ukinitev bonusa v skupni višini 5800€ bruto, ki si ga je delilo 22 ljudi. Ves čas so bili pritiski na najnižje plače, ki da bi se morale še dodatno znižati, hkrati pa se nikoli ni nižalo najvišjih plač, ki so variirale med 3700€ in 6000€.
Podjetje je tako pričakalo Covid-19 v zelo slabem finančnem položaju in dobra rešitev ni bila mogoča. Pričakovali smo odpuščanja in nižanje plač v vseh oddelkih, a vseeno ne tako totalnega odpuščanja v operativnih oddelkih, ki zagotavljajo opravljanje storitev prevozov. Direktor Marko Guček je že ob nastopu epidemije povedal, da bo podjetje opustilo prevoz ljudi in se osredotočilo na dostavo paketov. Kljub temu se je še vedno prodajalo prevoze in tako dodatno goljufalo stranke, ki nas niso mogle kontaktirati. Zavajanje še vedno traja, saj je za direktorjev plan ključna pridobitev posojila z državnim poroštvom, kar se lahko zgodi le s pretvarjanjem, da bo podjetje storitve obudilo.
Po našem vedenju je direktor Marko Guček že prepričal večino lastnikov, da je edina možnost prodaja podjetja za en evro v zameno za posojilo. Zanimivo pri tem je, da se direktor ne trudi pridobiti posojila z državnim poroštvom, preden bi se to zgodilo, saj bi v tem primeru lahko poplačal večino terjatev takoj, ne šele v juliju. Kot že omenjeno, okoli 30 zaposlenih od februarja ni dobilo nobenih sredstev in so že v precej nezavidljivem položaju, to posojilo bi lahko rešilo vsaj njihovo zagato. Prav tako so v slabem položaju prevozniki, ki niso dobili plačanih prevozov. Vsaj eno podjetje je že v stečaju, po našem vedenju jih veliko ni moglo izplačati plač voznikom.
Izjemno slab menedžment in odtujevanje denarja iz podjetja je povzročilo direktno brezposelnost za skoraj 40 zaposlenih, hkrati pa odvzelo delo skoraj 300 voznikom in prevoznikom. Žalostno je, da direktor Marko Guček še vedno zavrača vsakršno odgovornost za nastalo situacijo, češ da gre za višjo silo, nikoli ni niti pomislil, da bi lahko bila krivda tudi na njegovi strani. Še več, zaposlenim, ki so se obrnili na delovno inšpekcijo in na izvršbe je preko skupne elektronske pošte celo grozil s tožbami, javno je blatil odpuščene, ki so se branili s pravnimi sredstvi zoper nekatere protizakonite odpovedi (odpustil je štiri delavce na očetovskem dopustu, kar je kasneje sicer storniral). Zdi se nam nedopustno, da bi se zaradi druge krize zakrilo resničen razlog težav v podjetju GoOpti, saj bi podjetje v normalni finančni kondiciji zlahka s pomočjo državnih pomoči prebrodilo to krizo.
Na medije se obračamo iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se javno objavi, da podjetje nima namena naprej poslovati in da se stranke zaščiti pred izgubo denarja ter da stranke s kodami zahtevajo vračilo denarja, preden bo prepozno. Drugi razlog je razprodaja programske opreme za en evro. Ta programska oprema je nastajala z našim znanjem 9 let, v njej pa je tudi ogromno državnih in evropskih sredstev. Zdi se nam sporno, da bi nek omanski šejk na tako lahek način prišel do teh sredstev. Če že gre podjetje v stečaj, naj se vsaj ta sredstva proda ter poplača upnike. Moti nas tudi aroganca ga. Mire Puc, ki vehementno trdi, da instance prej kot v enem letu tako ali tako ne bodo uspele sprožiti nobenih postopkov, takrat pa to več ne bo pomembno. To se nam zdi poraz za pravno državo.
Jasno je, da veliko dokazov za naše pisanje nimamo in ne pričakujemo objave tega pisma. Vseeno pa so nekatera obremenilna dejstva neizpodbitna:
- Denarja na računih ni, predplačil in zapadlih obveznosti pa je za vsaj 1.200.000 evrov. Potniki so bili oškodovani vsaj za 800.000 evrov, dobili pa ničvredne kode za popust
- Podjetje GoOpti je bilo insolventno že junija 2019
- Direktor Marko Guček je zapravil denar iz predplačil, ki nikoli ni pripadal podjetju, saj so račune zanje izdajale franšize, ki bodo morale tudi plačati davek, čeprav tega denarja ne bodo nikoli dobile
- Zaposleni nismo dobili plač že od januarja, ko covid-19 še ni bil realnost
- Franšize in prevozniki niso dobili izplačil od februarja naprej, kljub izvedbi prevozov
- Direktor Marko Guček ni niti poizkusil pridobiti premostitvenega kredita in edina rešitev, ki jo ima sloni na skrivnostnem posojilodajalcu Stephenu, s sredstvi šejka iz Omana
- GoOpti je storniral vse skupinske prevoze potnikov od marca 2020 do konca leta 2021, čeprav je na spletni strani napisano le do decembra 2020
- Podjetje še ni in ne namerava zagnati klicnega centra za potnike niti po tem, ko bi naj že začeli prevozi
- Direktor Marko Guček je v marcu in aprilu selektivno izplačal nekaj plač ljudem, ki bi naj ostali v podjetju, medtem ko so vsi drugi ostali brez plačil
Vse to so lahko dokazljiva dejstva, ki jih lahko potrdi vsak zaposlen ali bivši zaposleni v podjetju, zelo verjetno pa tudi direktor Marko Guček ne bo mogel mimo teh dejstev, kljub temu, da se je doslej dobro izogibal odgovornosti.
Kaj boste storili s tem pismom je povsem vaša stvar, ne bomo se spuščali v vaše delo, prav pa je, da je javnost obveščena o dogajanju v podjetju, ki bo neposredno prizadelo okoli 340 zaposlenih in voznikov ter nekaj deset tisoč strank, ki so potovanja že vplačale. Upamo tudi, da se prepreči oškodovanje državnega proračuna, saj je jasno, da je pol milijona evrov bolje porabiti v podjetjih, ki si želijo poslovati naprej v Sloveniji.
Žal nam je, da si večina izmed nas izkušnje v tem podjetju ne bo z veseljem vpisala v življenjepis zaradi negativne konotacije, ki se bo držala te zgodbe, vseeno pa smo ponosni na prehojeno pot. Vemo, da smo delali dobro, v kolikor bi imeli sposobnejše vodstvo, bi bila to zgodba o uspehu.
Lep pozdrav! Zaposleni in bivši zaposleni GoOpti
Komentarji (2)
May 25, 2020
0
Finance so pred leti poročale da je Petrol ponujal 12mil eur za Goopti. Če se firma res prodaja za 1 eur in dolgove je to res škoda lepe zgodbe.
May 25, 2020
2
Kljub domnevnim sumljivim finančnim transakcijam vodilnih je vprašanje, kakšna je bila z uničenjem Adrie, prihodnost tega podjetja, ki je kljub vsemu nekakšen podizvajalec celotnega procesa letalskega prometa. Podobno se danes godi gostincem, turističnim in športnim delavcem, katerim gre dobro, če gre dobro gospodarstvu in državi nasploh. Temu pa zdaj ni tako...Logično pa je, da poslovanje z raznimi skrivnostnimi vlagatelji iz Omana ali Madagaskarja, ne pije vode gospodarnega ravnanja, nasprotno, to omogoča mafijski ustroj države, ponavadi ljudem, katerim nekdo krije hrbet. Takšnih nihče ne zaustavi, četudi v banko prinesejo milijardo eurov. Mene pa se sprašuje o dokazilih izvora sredstev kot imetnika kreditne kartice. Da ne bi pral denarja...Če se mene vpraša, ljudje potujejo in se vozijo naokrog vsaj v petdesetih odstotkih preveč in brez potrebe. V tem kontekstu bo podobno usodo doživel še marsikateri prevoznik. Ljudje pa v veliki meri izbirajo za potovanja druga, sosednja letališča. Ne vem le, zakaj širijo letališče na Brniku.?