objavi na
pozareport.si
Mediji

Petek, 31. julij 2020 ob 07:06

Catch 22. Nikoli ne objavim nečesa, za kar bi vedel, da ni resnično. O novinarstvu drugih pa ne bi, se mi zdi za malo.
Ozadja številnih vloženih in padlih kazenskih tožb: Miro Senica, na primer, se je direktno hvalil, da me bo spravil v zapor, ker sem kakor uničil politično kariero Katarine Kresal, Andrej Vizjak pa me krivi, da ni postal nadzornik Telekoma ...
Bojan Požar

Odpri galerijo

Ključni razlogi serijskih padcev tožb (ene so sicer padle šele na vrhovnem sodišču) pa se verjetno skrivajo v tem, da kot novinar ali urednik nikoli ne objavim nekaj, za kar bi v trenutku objave vedel, da ni resnično (običajno se tudi ne motim, čeprav vedno tega takrat ni mogoče dokazati), prav tako moji zapisi ali besedne zveze nikoli niso objektivno žaljivi, sem pa kot novinar, kar je tudi naloga ali lastnost novinarja, vedno skeptičen. Se pa hkrati kot novinar ali urednik tudi zelo trudim, da objavljam to, kar poskušajo drugi, mediji ali novinarji, tako ali drugače prikriti. Saj, to je namreč pravo novinarstvo, vse ostalo so pa zgolj stiki z javnostmi. (foto: Bobo)

(*1)

Včeraj, točno ob 11.uri in 50 minut (z izrekom sodbe smo zamujali 20 minut zaradi tehničnih težav z računalnikom v sodni dvorani številka 28 na Okrožnem sodišču v Ljubljani), se je zgodilo to, kar se je pravzaprav moralo zgoditi: okrožna sodnica Ana Klapmfer Binder je zoper avtorja teh vrstic v sodni zadevi II K 25672/2016 (tukaj) izrekla oprostilno sodbo - "obtoženi Bojan Požar se po 358. členu ZKP oprosti obtožbe, da je o kom trdil nekaj, kar lahko škoduje njegovo časti in dobremu imenu, dejanje pa je bilo storjeno na spletni strani #Požareport proti uradni osebi (v tem primeru visokemu policijskemu uradniku Jožefu Kerneži), v zvezi z opravljanjem njene službe v tem državnem organu, s tem da je ..."

Vir: Zapisnik o razglasitvi sodbe - 30.7.2020 Vir: Zapisnik o razglasitvi sodbe - 30. 7. 2020

Izreka sodbe se je udeležila že tretja državna tožilka v tem sodnem postopku Lilijana Tomič, ki je na glavnih obravnavah sicer nismo videli, ali se bo Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani - zaradi oprostilne sodbe - pritožilo, pa še ni znano. Spomnimo: državno tožilstvo je v tej zadevi za avtorja teh vrstic zahtevalo 4 mesece zapora pogojno, s preizkusno dobo dveh let.

Ker bo sodba spisana šele v prihodnjih tednih (in takrat jo bomo tudi v celoti objavili), je kratka obrazložitev naslednja:

- Objava inkriminiranega članka (poročanje o prometni nesreči policistov posebne enote zunaj službenega časa, pobegu s kraja nesreče in dogajanjih po nesreči - vir) je bila v javnem interesu.

- Večina navedb v članku se je izkazala za resnične.

- Ni prišlo do žaljive obdolžitve visokega policijskega uradnika Jožefa Kerneže.

OZADJE

To je bila (moja, v zadnjih letih) že 22. zaporedna oprostilna sodba v kazenskih zadevah (enkrat sem dobil sodni opomin, vendar ta primer še ni pravnomočen)  zaradi objav posameznih člankov, zaradi enakih ali sorodnih očitkov kaznivih dejanj, pri čemer je bilo državno tožilstvo poraženo 4-krat, v ostalih primerih pa je šlo za tako imenovane zasebne kazenske tožbe.

Medklic: tožbe so sicer pričakovani sestavni del medijskega posla in raziskovalnega novinarstva, vendar Slovenija še vedno dopušča redek evropski pravosodni in "demokratični" unikum, to so kazenski pregoni novinarjev - zaradi novinarskega dela. Civilni sodni postopki, kjer tisti, ki se zaradi posameznih člankov čutijo prizadete in vlagajo odškodninske tožbe zoper izdajatelje medijev, so povsem druga in recimo temu "normalna zadeva".

TOŽNIKI

Dosedanji kazenski tožniki zoper avtorja teh vrstic so bili sami razvpiti liki slovenske tranzicije:

- Odvetnik Miro Senica ter zasebni in poslovni partner propadle političarke Katarine Kresal je vložil 9 kazenskih tožb, pri čemer ga je pri eni tožbi, ki jo je vložil skupaj s Kresalovo, zastopalo tožilstvo, vendar je vseh devet tožb tudi izgubil.

Pri neki tožbi, kjer mi je očital celo ponarejanje tožilskega dokumenta (gulp?!), šlo pa je za zloglasni primer Baričevič, je Senica tožbo umaknil med postopkom, ko se je izkazalo, da tožilskega dokumenta seveda nisem ponaredil, saj je bil avtentičen.

- Po dve kazenski tožbi so vložili celjski odvetnik Dušan Korošec, znan iz številnih finančnih in drugih afer, enkrat tudi že pravnomočno obsojen zaradi davčne utaje, danes pa tudi (ne)posredni lastnik Voduškovega spletnega portala TopNews.si, večinski lastnik mariborskega časopisa Večer Uroš Hakl in lastnik ljubljanske medijske družbe Adria Media Tomaž Drozg, in tudi oni so vse tožbe izgubili.

Mimogrede, eno kazensko tožbo zoper mene je že pred leti izgubil tudi Stojan Petrič, takrat sicer samo še lastnik Kolektorja. Se še dobro spomnim tega članka:

"Kako je obogatel Stojan Petrič, mož, za katerega je Golobič mali vajenec" ali "Črno na belem: kako je prvi človek koncerna Kolektor in član nadzornega sveta NLB sprivatiziral podjetje iz Idrije ..." (vir: Požareport, 25. 1. 2010)

- Dve ločeni kazenski ovadbi, ki jih je potem v dve ločeni tožbi spremenilo državno tožilstvo, je vložila tudi Sova, obe pa je podpisal takratni direktor Sove Sebastjan Selan, in obe tožbi je Sova (tožilstvo) v dveh tajnih ter dolgoletnih kazenskih postopkih tudi izgubila.

Selan pa je danes, po svojih zaposlitvah v imperiju tajkuna Bojana Petana, tudi svetovalec voditeljice Socialnih demokratov Tanje Fajon in domnevno vpleten tudi v sporne posle z maskami med prvi valom epidemije novega koronavirusa.

- Po eno tožbo so - med drugimi - izgubili starleta Urška Čepin, Sašo Todorovič, manjšinski lastnik Večera, in Stanislav Vidovič, trenutno slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike.

- Posebej pomenljiv pa je tudi primer kazenske tožbe Nine Keder, nekdanje novinarke tabloidne revije Nova. Po šestih letih od vložene tožbe, pozor, brez ene same glavne obravnave (!), sem prejel sporočilo sodišča, da je primer - zastaral. Vsi nastali stroški pa kot vedno v teh primerih bremenijo davkoplačevalce in tožnika.

ZAKAJ TOŽBE SERIJSKO PADAJO

Zakaj se kazenske tožbe zoper mene tako serijsko vlagajo in enako serijsko tudi izgubljajo, padajo, pa je posebno vprašanje, predvsem za tiste, ki jih očitno načrtno, živčno in "prehitro" vlagajo, pa tudi za državo, za pravosodje in davkoplačevalce, saj se poskusi tovrstnega zastraševanja in obračunavanja z novinarjem (kar kazenske tožbe tudi so - Miro Senica, na primer, se je direktno hvalil, da me bo spravil v zapor, ker sem kakor uničil politično kariero Katarine Kresal?!) dogajajo na plečih in stroških države.

Ključni razlogi serijskih padcev tožb (ene so sicer padle šele na vrhovnem sodišču) pa se verjetno skrivajo v tem, da kot novinar ali urednik nikoli ne objavim nekaj, za kar bi v trenutku objave vedel, da ni resnično (običajno se tudi ne motim, čeprav vedno tega takrat ni mogoče dokazati), prav tako moji zapisi ali besedne zveze nikoli niso objektivno žaljivi, sem pa kot novinar, kar je tudi naloga ali lastnost novinarja, vedno skeptičen. Se pa hkrati kot novinar ali urednik tudi zelo trudim, da objavljam to, kar poskušajo drugi, mediji ali novinarji, tako ali drugače prikriti. Saj, to je namreč pravo novinarstvo, vse ostalo so pa zgolj stiki z javnostmi.

Seveda tudi verjamem, da moji članki niso vsem všeč (denimo gospodu Marku Bošnjaku, padlemu viceguvernernju Banke Slovenije, ki sem ga v zadnjem letu z mojim novinarskim poročanjem že drugič spravil pred Komisijo za preprečevanje korupcije - tukaj), a to še ne pomeni, da jaz kot novinar z novinarskim poročanjem, ki je moje delo, moj poklic, povzročam kazniva dejanja.

Pred sodiščem me pravilom zastopa odlična odvetniška družba Matoz.

KAJ ME ŠE ČAKA?!

Trenutno imam na kazenskim področju odprtih še pet zadev:

- Ovadbo Alenke Ermenc, zdaj že bivše načelnice Generalštaba Slovenske vojske. Glede na okoliščine primera in glede na dejstvo, da (mi) je pričanje že zagotovilo nekaj visokih častnikov SV, lahko pričakujem oprostilno sodbo.

- Dve kazenski tožbi Matjaža Štandekerja, zdaj že bivšega člana kabineta mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki ga je policija enkrat že ovadila zaradi poslovne goljufije, primer, ki sem ga opisal v kakor spornih člankih, zaradi katerih sta bili vloženi kazenski tožbi, pa je preiskoval tudi Nacionalni preiskovalni urad.

- Eno kazensko tožbo Andreja Vizjaka, nesojenega člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije, vloženo zato, ker naj bi mu jaz uničil kandidaturo (to celo posredno navaja v kazenski tožbi?!) ...

- ... In eno kazensko ovadbo razvpite koprske notarke in nesojene županje Kopra Polke Bošković zaradi objave njenih fotografij (selfijev) v spodnjem perilu.

O novinarstvu drugih, ki jokcajo že samo zaradi nekih tvitov, pa ne bi, se mi zdi za malo!

*1 Ta članek je deloma in razumljivo napisan tudi v slogu tako imenovanega gonzo novinarstva (vir), kjer je avtor članka tudi del zgodbe.

nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Jožef Kerneža bojan požar Požareport Odvetniška pisarna Matoz

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Viktor hajsinger :

16.04.2021 11:35

Jernej Zupančič, komunistom je bilo blizu - "Konstrukcija, montaža, podtikanja in laži". Od začetka so počenjali svinjarije, se med sabo prepirali, tožarili...: "Leta 1922 je bil na Dunaju kongres KPJ. Kominterna pod Leninovim vodstvom je vodstvo stranke obtožilo za neuspeh pri izvedbi oboroženega prevzema oblasti v Jugoslaviji, zato je odstavila Markoviča in Filipoviča. Lenin je za novega sekretarja KPJ določil Mihaila Todorovića. Leta 1923 je Kominterna za novega sekretarja KPJ določila Trišo Kacleroviča., dve leti kasneje leta 1925 pa so mesto generalnega sekretarja KPJ znova zaupali Simi Markoviču. "Okoli 900 jugoslovanskih komunistov, vključno z vodstvom KPJ se je leta 1926 preselilo v Stalinovo Sovjetsko zvezo. Med vodilnimi slovenskimi komunisti v Moskvi je bil takrat Dragotin Gustinčič. Leta 1928 je znova prišlo do razkola v KPJ. Mladi komunistični funkcionarji, kot so Djuro Djaković, Blagoje Parović, Josip Broz in Edvard Kardelj, ki so ostali v Jugoslaviji so očitali vodstvu KPJ, da odstopa od načel Leninove in Stalinove politike. Djuro Djaković in Josip Broz sta maja 1928 poslala Kominterni in Stalinu znano pismo s sklepi 8. mestne konference komunistov v Zagrebu. V pismu sta obtožila vrh KPJ v Moskvi, da odstopa od Leninove in Stalinove politike, da je nesposoben, odgovoren za neenotnost KPJ in ju prosila za posredovanje. Na presenečenje Centralnega komiteja KPJ v Moskvi je Stalin ugodil Djakoviću in Brozu ter razrešil Simo Markovića. Djura Djakovića je imenoval za začasnega vodjo KPJ. Novembra 1928 je Stalin Djura Djakovića imenoval za organizacijskega sekretarja KPJ, Jovana Malešića pa za političnega sekretarja. Leta 1929 se je kraljevina SHS preimenovala v Jugoslavijo, zaradi spopadov med Hrvati in Srbi, pa je jugoslovanski kralj začasno razpustil parlament in uvedel diktaturo. Nezadovoljstvo državljanov je poizkušala izkoristiti KPJ. Vodstvo stranke je po nalogu Stalina, s skupino komunistov takoj odpotovalo v Jugoslavijo, s ciljem izvesti oborožen državni udar, s katerim bi komunisti prevzeli oblast in izvedli revolucijo. Jugoslovanska policija je v oboroženih spopadih s komunisti ubila nekatere visoke komunistične funkcionarje, 82 pa jih aretirala. Leta 1931 je kralj Aleksander ukinil diktaturo in znova uvedel parlamentarno demokracijo. KPJ je ostala prepovedana stranka. S posebnim odlokom Stalina in Kominterne je bil za novega generalnega sekretarja KPJ na mesto ubitega Djakoviča imenovan Anton Mavrak. Zaradi medsebojnih obtožb jugoslovanskih komunistov je Stalin leta 1932 odstavil Mavraka in za novega generalnega sekretarja KPJ imenoval Milana Gorkića, ki je deloval pod ilegalnim imenom Josip Čižinski." Leta 1934 so se znotraj KPJ dogovorili o ustanovitvi Komunistične partije Slovenije in Komunistične partije Hrvaške. Na skrivnem kongresu KPJ leta 1935 v Splitu so komunisti za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu s Sovjetsko zvezo in njenemu voditelju Stalinu. Vendar pa je na kongresu v Splitu znova prišlo do razkola v stranki, do spora med dvema skupinama, ki sta želeli prevzeti vodstvo KPJ. V skupini, ki jo je vodil Gorkič so bili Sima Marković, Filip Filipović, Štefan Cvijić, Kamilo Horvatin, Kosta Novaković, Stjepan Grzetić in ostali. V drugi, manjši skupini, ki jo je vodil Josip Broz so bili Moša Pijade, Petko Miletić, Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Ivan Milutinović in drugi. Zaradi obtožb je Kominterna julija 1937 generalnega sekretarja KPJ Gorkiča poklicala na zagovor v Moksvo. NKVD ga je obtožila vohunstva in ga usmrtila. Stalin je dal likvidirati številne vodilne jugoslovanske komuniste, zlasti iz Gorkičeve skupine. Od 900 jugoslovanskih komunistov je preživelo le 12. Ubita sta bila tudi Filip Filipović in Sima Marković. Med redkimi preživelimi je bil tudi slovenski komunist, član Kominterne Dragotin Gustinčič. Kominterna je leta 1938 za novega generalnega sekretarja imenovala Josipa Broza Tita." Wiki... Takšni so bili predhodniki, takšni so sedaj komunisti. Delajo intrige, organizirajo diverzije, LAŽNO OVAJAJO v EU, prej pa v Moskvo.
Frane Praprotnik :

16.04.2021 09:36

...Torej, "veliki pok" sedaj prihaja od "što južnije, to tužnije", iz Balkanskega kotla....Za izganjanje hudiča, oziroma Janše, so dovoljena vsa sredstva, kot je dejal Edi Kardeljev, tako doma kot v tujini....Nepredstavljivi teror, ki ga zganja ta diktator je potrebno internacionalizirati, da bo ves svet videl kakšen hudobec je, še meje bi premikal.....Malodane vso deželico je ogradil z bodečo žico, tako kot nekdaj v jeku revolucije oni general Graziolli našo ljubo prestolnico.....Res, ta Janša je tiran, da mu ni para v svetu in okolici, pravcati Brdavs, vam rečem.....Glede takšnih ali drugačnih povezav z Republiko Srpsko, prijazno svetujem sokomentatorju, da naj jadra usmeri k prvemu režiserju, ki biva v bližini Gradaščice, tam bo dobil informacije, ki jih zaman išče in insinuira pri PV.......Glede Albanije in Kosova, ter ostalih "strateških" vprašanj, ki se tičejo Balkana, EU in širše, ni panike......Stvari ima trdno v rokah skupina Bilderberg, oni bodo to uredili kot so si zamislili, nekaj so že veliko pa je še ostalo....Kosovo in njihovih 41 rudnikov, ki so jih najbolj zanimali je v njihovih rokah, Billa Clintona še danes slavijo kot osvoboditelja.....Zakaj že?....Aja, ta možak je pomemben član skupine Bilderberg.....Če so jim "uspele" volitve v ZDA, ob izdatni pomoči domače CFR, katere član je tudi Clinton in njegova gospa, je vse ostalo zanje le mala malica........Ja, "novi svetovni red" je na pohodu, po meri slednjih seveda......
Hugo Flander :

16.04.2021 09:16

Dodajam @Borutu Rojcu, ki zapiše: #... Najbolj bosa pa je ta, kar berem v članku, da bi Izet, Hajro, Meho in Safet glasovali oz. dali glas Željku na volitvah. Tile ,, za dom spremni,, Mamiči in Mršiči, ga ,, ornk biksajo,, # -------------------- Glüks Ime Nenad u modernoj Hrvatskoj Nenad je muško ime, u Hrvatskoj uglavnom hrvatsko, ali i srpsko. Ime Nenad jedno je od najčešćih imena (među prvih sto) u Hrvatskoj, gdje danas živi preko deset tisuća ovakvih imenjaka. Vir: Acta Croatica ------------- #Slovenska veleposlanica v BiH Zorica Bukinac-ova pa je v razgovoru z oblastmi v Sarajevu zatrdila, da Slovenija podpira evropsko pot BiH. Kar seveda pomeni, tudi njeno ozemeljsko celovitost.# -------------- Slovenka Zorica Bukinac-ova je bila v BiH klicana za zagovor in ne na "kramljanje", kakor se "zapiše" Nenadu v reviji Reporter. Kaj Nenada moti v BiH, nam pove ta njegov stavek v članku: #Tako ima bošnjaška stran v predsedstvu zdaj de facto dva predstavnika, srbska enega, hrvaška pa nobenega.# ------------- In še en hrvaški "Slovenac", Aljoša Dragaš na tviterju... Aljoša Dragaš@AljosaDragas necenzurirano.si/clanek/aktualno/jansa-in-plenkovic-skupaj-proti-sarajevu-865547 Tale naslov "neodvisnega" portala ne samo, da je nevaren za BiH; nevaren je tudi za Hrvaško v zunanjepolitičnem in Slovenijo v notranjepolitičnem smislu @tfajon bi zdaj na naše ulice pognala še tukaj začasno zaposlene muslimane/Bošnjake 8:16 AM · Apr 15, 2021·Twitter Web App

Prijatelji

Sašo Lapnaprimer JanezNika PercHiše Natura Ludvik Romšak s.p.Dejan GavrilovićAna VukovičAlenka MedičGoran GerasimovićStefania BojićErnest SkrjanecLaščan ZlatorogBranko GaberTV3 Medias

NAJBOLJ OBISKANO

Catch 22. Nikoli ne objavim nečesa, za kar bi vedel, da ni resnično. O novinarstvu drugih pa ne bi, se mi zdi za malo.