"Vladavina prava" je prevod iz angleške besedne zveze "rule of law", ki pomeni, da je vsakdo podvržen zakonu in ga mora upoštevati. Še posebej morajo to upoštevati vlade, ki morajo vladati v skladu z zakoni."

Piše: Dimitrij Rupel

Pismo, ki ga je predsednik slovenske vlade Janez Janša 17. novembra 2020 poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in ki govori o madžarskem in poljskem zavračanju pogojevanja evropske pomoči (1,800 milijard evrov) pri premagovanju krize zaradi Covida 19, je v Sloveniji sprožilo živahno, mestoma ogorčeno politično in pravniško razpravo. Gre za dogovor - sklenjen 5. novembra 2020 - med pogajalci Evropskega parlamenta in Evropskega sveta o "varovanju vrednot EU" oz. o mehanizmu, s katerim bi EU zaustavila izplačila "vladam, ki ne spoštujejo naših vrednot, kot je vladavina prava". Dogovoru EP in ES sta z vetom nasprotovali Madžarska in Poljska, ki ju nekatere članice EU in nekateri organi EU obtožujejo kršitev vladavine prava; Janša pa je v pismu ta dogovor EP in ES zavrnil, češ da spodkopava soglasje glede pomoči pri premagovanju epidemije oz. iz nje izvirajoče recesije, ki je bilo doseženo na Evropskem svetu letošnjega julija. Politično pogojevanje izplačil je v nasprotju z resnostjo epidemije in gospodarske recesije.

Temu Janša dodaja dve opazki:

1. Kakršnihkoli diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, temveč na politično motiviranih merilih, ni mogoče imenovati "vladavina prava".

2. Slovenija podpira spoštovanje vladavine prava v vseh primerih /tudi v instrumentih večletnega finančnega okvira (MFF) in obnove in odpornosti (RFF)/ brezpogojno in brez dvojnih standardov. To stališče zagovarja pod pogojem, da se pri oblikovanju posebnih instrumentov upošteva Pogodba o Evropski uniji in da o zakonu ali kršitvah odloča neodvisno sodišče. O tem se ne bi smela odločiti samo politična večina, kajti ... potem to ni vladavina prava, ampak vladavina politične večine.

19. novembra 2020 so se voditelji EU sporazumeli, da bodo skušali s Poljsko in Madžarsko iskati kompromisno rešitev. Pri tem je treba povedati, da se tidve državi zaradi domnevnih kršitev evropskega prava oz. evropskih vrednot že dalj časa zagovarjata pred organi EU. Evropska komisija je proceduro glede člena 7 Pogodbe o EU proti Poljski začela konec leta 2017, parlament pa je sprožil postopek proti Madžarski septembra 2018. Seveda mora o "očitnem tveganju resne kršitve vrednot iz člena 2, torej skupnih vrednot EU vključno z vladavino prava" na koncu odločiti Evropski svet. Temu je treba dodati dvoje: da sta drugi in sedmi člen Pogodbe precej splošna in da ju je mogoče interpretirati na več načinov. Sedmi člen govori o "tveganju", da država članica "huje krši vrednote EU" oz. "huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2".

Člen 2 pa pravi:

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.

Zaplet je povezan z dokazovanjem krivde. Matej Avbelj v zvezi s tem ugotavlja, da "samo s sodnim mehanizmom sistemskih kršitev vladavine prava v državah članicah torej ni mogoče učinkovito niti preganjati in še manj preprečiti". Avbelj tudi pravi, da "mehanizma po 7. členu ni nikdar mogoče uporabiti, kadar sta sistemskih kršitev temeljnih vrednot EU obtoženi dve državi članici", saj "bo ena vselej varovala drugo" (*1).

Glavni problem je dokazovanje kršitev, ki je kajpada težavno. Na eni strani gre za vprašanje prepričljivosti države članice, na drugi za prepričljivost Evropske komisije. Po predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Evropskega sveta naj bi se obrnila "kronologija zadev" in naj bi prišlo do "zamenjave vlog":

Namesto da bi se evropska komisija v leto in več dolgem postopku trudila pred Sodiščem EU dokazati, da država sistemsko krši vladavino prava, bo morala sodni spor sprožiti država članica, potem ko v odprtem demokratičnem procesu v Svetu ne bo zmogla prepričljivo odgovoriti na z dokazi podprte in v svoji naravi sorazmerne ter začasne predloge ukrepov Komisije.

Z drugimi besedami: namesto, da bi se obtoženi državi dokazovala krivda, naj bi ta dokazovala svojo nedolžnost.

Večina očitkov na račun Poljske in Madžarske je splošnih, podprtih z različnimi mednarodnimi lestvicami, ki razvrščajo države glede na spoštovanje demokratičnih meril. Največkrat slišimo, da na Madžarskem in na Poljskem ne spoštujejo evropskih vrednot in vladavine prava. Konkretni očitki so večinoma usmerjeni na domnevno sporno ureditev pravosodja: na delovanje, imenovanje in prisilno upokojevanje sodnikov ustavnega sodišča, na uresničevanje njegovih odločitev pred letom 2016, na izredne pritožbe v zvezi z že končanimi postopki in z vlogo Narodnega sveta pri imenovanju sodnikov. Na Madžarskem so znižali starost za obvezno upokojitev sodnikov, tožilcev in notarjev. Pripombe dežujejo na sporne povezave med vlado in mediji. Nabor teh problemov je nemara vplival na uvodno pripombo Mateja Avblja, da se čudi "nad politično hipokrizijo" aktualne slovenske opozicije, "ki se v evropskem prostoru zaklinja k spoštovanju vladavine prava, v Sloveniji pa celotno obdobje tranzicije posredno ali celo neposredno prispeva k temu, da se nikakor ne moremo razviti v resnično demokratično in pravno državo". Kaj če se na Poljskem in na Madžarskem - vsaj deloma - dogajajo procesi, ki skušajo odpraviti politično hipokrizijo in ravnanje, ki preprečuje demokratični razvoj? (O lustraciji liberalnih oz. levici nevšečnih oseb, npr. v slovenski diplomaciji, bi lahko pred Evropsko komisijo izdatno pričal pisec teh vrstic.)

V poročilih o madžarsko-poljskem problemu in o pismu Janeza Janše se izmenično pojavljata besedni zvezi "pravna država" in "vladavina prava". Ponekod veljata kot sinonima, sicer pa je "pravna država" prevod nemškega pravnega têrmina "Rechtsstaat"; ta državo pojmuje kot organizacijsko enoto, ki je - namesto, da bi bila zgolj politična organizacija, ki ravna z zakoni v interesu politike - omejena z zakoni in s temeljnimi načeli zakonitosti. Leonid Pitamic pravno državo preprosto definira kot "pravno organizacijo ljudi" (*2).

"Vladavina prava" je prevod iz angleške besedne zveze "rule of law", ki pomeni, da je vsakdo podvržen zakonu in ga mora upoštevati. Še posebej morajo to upoštevati vlade, ki morajo vladati v skladu z zakoni. Vladavina prava predpostavlja ustavno vladanje in predstavlja ščit pred tiranijo ali arbitrarnim vladanjem. Politični oblastniki in njihovi sodelavci (npr. policija) morajo izvajati oblast pod prisilo zakona in spoštovati sprejete ustavne omejitve. Vladavina prava je značilnost oblasti, ki ni nujno isto kot država.

Veliko vprašanje je, ali je in kako je mogoče državam članicam dokazati, da kršijo načela pravne države oz. vladavine prava. Takšno dokazovanje mora biti - glede na možne negativne, celo usodne posledice za države članice - v rokah vrhunskih pravnih strokovnjkov; to pomeni, da bi bil proces ugotavljanja krivde pred obličjem Evropskega sveta, ki ima 27 članov (da ne govorim o nekakšnem sodnem procesu v Evropskem parlamentu) - vrhunski evropski dogodek, ki bi poglobil nasprotja med državami, škodil ugledu EU in po vsej verjetnosti ne bi pripeljal do enoznačnega izida.

Ob vsem tem bi morali opozoriti na sankcije, ki jih je leta 2000 Evropska unija (takrat je imela petnajst članic) uvedla proti Avstriji - zaradi nevšečne koalicije med Ljudsko in Svobodnjaško stranko. Evropska unija je Avstrijo kaznovala, da se tujcem sovražne in rasistične izjave svobodnjakov v Avstriji in Evropi ne bi udomačile. Sankcije pa so zadevale le zmanjšanje dvostranskih diplomatskih odnosov v EU, do konca leta 2000 pa jih je pomagal odpraviti "svet modrecev" z Marttijem Ahtisaarijem na čelu.

Mimogrede bi lahko pomislili tudi na to, da po ustavi Slovenija ni samo pravna, ampak je tudi socialna država.

(Dimitrij Rupel je pisatelj, publicist in nekdanji dolgoletni minister za zunanje zadeve)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

*1 Matej Avbelj, "Pravno o vladavini prava v EU", https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/274497, 23. 11. 2020.

*2 Leonid Pitamic, Država, Ljubljana 1927/2009, str. 22.