"Namesto, da bi vlada kulturnjake in petkovške, priklenjene na državne jasli, vsaj malce omejila, saj povzročajo veliko škodo ne le vladi, ampak tudi našemu zdravju, dobesedno, jih - taista vlada - boža in tolaži. Tako kot vsaka desnosredinska vlada doslej."

Piše: Tino Mamić

Veliko ljudi na volitve ne gre. Vse več in več je takšnih. Skorajda polovica, včasih tudi več. Ali je zato, ker toliko ljudi ne gre na volitve, pol parlamenta nezasedenega? Moralo bi biti tako, če razmišljamo logično. Ni pa to življenjsko. Zato tega nihče ne prakticira. Razen Slovenije, ki je leta 1990 na referendumu zaradi slovenskih levičarjev v zakon zapisala, da je osamosvojitev veljavna, če jo podpre več kot polovica vse registriranih volivcev. Pa to le mimogrede, zgodba se namreč ni zapletla, ampak končala pravljično.

Če se vrnemo nazaj na izhodišče. Kaj se zgodi s praznimi sedeži v parlamentu? Razdelijo se sorazmerno glede na to, koliko glasov dobi posamezna stranka med volivci, ki so glasovali. Tega nikoli nihče ne problematizira. Tako se dela po vsem svetu.

Predstavljajmo si, da bi namesto tega modela uvedli komisijo, ki bi jo izbral parlament, da bi prazne sedeže razdelila po svoje. Vanjo bi imenovali najpametnejše in najmodrejše državljane, Prešernove nagrajence in trojne doktorje znanosti. Njihova odločitev bi bila modrejša in razumnejša od odločitve nas preprostih državljanov, med katerimi mnogi nimajo pojma o politiki. Tako bi recimo stranke skrajne desnice in skrajne levice, pustimo konkretna imena, saj se bodo skrajneži že sami prepoznali, modreci pustili zunaj. Zmerne stranke, posebno tiste z bolj izobraženimi politiki, pa bi dobile več glasov in bi zato veliko hitreje sestavili vlado, da ne bi bila parlamentarna večina vedno odvisna od kakih političnih krjavljev. Tudi tu pustimo pri miru imena. Skratka, ta model bi bil boljši, razumnejši in uspešnejši.

Verjetno večina bralcev zmajuje z glavo. Moji argumenti verjetno niso prepričali nikogar. Ne glede na to, ali je bralec rdeč ali črn, bel ali črn, pameten ali neumen. Predlagani model se namreč sleherniku zdi nepravičen in potencialno koruptiven.

A vendar se prav ta model že uporablja. In to pri nas, v Sloveniji. Predlagala ga je leva stranka SMC, potem pa je bil potrjen najprej s strani leve, nedavno pa tudi desnosredinsko-sredinske vlade.

Gre za denar, ki ga državljani v deležu svoje dohodnine lahko namenimo nevladnim organizacijam. Državljani namreč po svoje razporedimo samo polovico te dohodnine. Polovica državljanov, gledano čez palec, pa svojega dela dohodnine ne da nikomur. Tako kot volivci abstinenti ostanejo doma. To pomeni, da bi ta nerazporejeni denar morali razdeliti po istem ključu kot na volitvah. To je namreč edino pošteno in edino pravično. Ampak ne. Naša država ima komisijo, ki nerazporejeni denar razporedi po svoje. Uganite, katere svetovnonazorske barve nevladne organizacije dobijo več in katere manj.

Vlada Janeza Janše je zato predlagala, da se ta komisija, ki upravlja z nerazporejenim denarjem, za katerega so si izmislili ime SKLAD, ukine. In vladna SMC je na histerične izpade zaradi spremembe, ki smo jih opazili v medijih, reagirala besno. Janšo je skupaj z mediji stisnila ob zid, da je pokleknil in privolil v status quo ante. Modrost vladanja, bodo rekli njegovi podporniki pa tudi marsikateri analitik, čeprav je ravno ta model financiranja nevladnih političnih organizacij tisti, ki spodkopava in onemogoča normalno delo vlade. Da ministrstva za kulturo niti ne omenjamo.

Vsaka druga rešitev bi bila boljša in pravičnejša, kot je ta, da se abstinenčne glasove razdeljuje po želji. Lahko bi v dohodninsko napoved dali obvezno okence, v katerem vsak davkoplačevalec mora izpolniti rubriko, komu nameni delček svoje dohodnine, in bi bil mir. Ampak ne, vse ostaja po starem.
Vlada je odlično zastavila spremembo, ki bi nevladnim političnim organizacijam, med katerimi so mnoge, ki še članov nimajo, kaj šele dejavnosti, odvzela politično podarjeni denar in ga vrnila v upravo davkoplačevalcem. Tako kot zakonodaja to predvideva. Pol odstotka dohodnine je spremenila v en odstotek, kar pomeni, da bomo državljani upravljali z 20 namesto z 10 milijoni evrov. Tako državljani mimo politike sami odločamo vsaj o delu davkov, ki jih plačujemo. A kaj ko bo zdaj polovico teh dodatnih milijonov razdelila politično imenovana komisija. Namesto petih bodo komisarji razdelili deset milijonov, zato bodo razni inštituti nestrpnosti z mirovnimi nazivi dobili še več kot pod levimi vladami. Temu se reče strel v koleno. Svoje koleno, kakopak. Vladno koleno.

Namesto, da bi vlada kulturnjake in petkovške, priklenjene na državne jasli, vsaj malce omejila, saj povzročajo veliko škodo ne le vladi, ampak tudi našemu zdravju, dobesedno, jih boža in tolaži. Tako kot vsaka desnosredinska vlada doslej. Da se na tem področju ne obetajo spremembe v smeri večje transparentnosti tudi pod peto desnosredinsko vlado, je danes, slabo leto po nastopu slovenske vlade, že jasno. Tudi ta vlada bo obdelovala vinograd, ga prekopavala in skrbno obrezovala, grozdje pa bodo pobrali drugi.

Nevladnim organizacijam, ki bi morale biti nepolitične, pa so mnoge pri ustvarjanju politike celo agresivne in huliganske, gre med 300 in 400 milijoni evrov na leto. Ne razumem sicer, zakaj znesek ni točno izračunan, saj gre za dokumentirano porabo. A ker je transparentnosti pri deljenju državnega denarja zelo malo, je pravzaprav logično, da se niti ne ve, za koliko denarja sploh gre. Pri korupciji in mafiji številke bilanc niso nikoli natančne. In čeprav gre veliko denarja tudi za gasilce in društva kmečkih žena, je treba vedeti, da marsikateri evro za gasilce slednjič konča v zasebnem žepu. Verjetno je razlog, da med nevladne organizacije štejejo tudi gasilce in karitas, ravno - zamegljevanje. Ljudje mislijo, da podpirajo gasilce, v resnici pa se zraven napajajo na stotine parapolitičnih organizacij z nepolitičnimi imeni. Že samo imena nekaterih jasno kažejo, da se delajo norca iz celotne družbe.

Gasilci pravzaprav ne morejo biti nevladna organizacija, saj so del kolektivne varnosti. Tako kot civilna zaščita. Zato je sramotno, da morajo gasilci v teh dneh moledovati in kot akviziterji ponujati svoje koledarje, da bodo zbrali denar za obnovo dotrajanega vozila. To je nacionalna sramota.

Enkrat v štirih letih pa se zbudijo tudi najbolj leni člani nevladnih političnih organizacij. Ko pridejo volitve, se nevladne politične organizacije skupaj z mediji na vso moč aktivirajo, da ustvarijo nove obraze za parlament in vlado.

Tako so iz nič ustvarili dolgo plejado "novih" in "poštenih" politikov, od Katarine Kresal do Zorana Jankovića, od Marjana Šarca do Jožeta Damjana. Tako že več mesecev ustvarjajo umetno napeto atmosfero z burek koalicijo. Zakaj burek? Zato, ker se vede kot tisti, ki nima za burek, in vendar stoji pred kioskom za burek. Samo medklic: ali ste opazili, da so levičarji za ime svoje koalicije dali ime prolife portala skupine, ki je poskusila iti celo na volitve pod vodstvom Aleša Primca? Kul, res so kul.

Prav zaradi tega nevladno-medijskega političnega aktivizma še nobena desnosredinska vlada doslej ni zmagala. Nobena še ni nadaljevala mandata. Niti ena od štirih. Zakaj bi bilo petič drugače? Zakaj bi bilo na naslednjih volitvah kaj drugače? 1+1 je pač 2, pa če še tako goreče molimo za drugačen rezultat. Osel ne gre dvakrat na led. Človek pač. Lahko tudi petkrat.

Naj ponovim besede pokojnega politika Edvarda Staniča. Brez sprememb ni sprememb.

(Tino Mamić je podjetnik, novinar, zgodovinar in redni komentator oddaje Faktor na TV3)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.